Čustvena olimpijska prvakinja Janja Garnbret: Danes sem že trikrat jokala

Sportal Janja Garnbret zdržala pritisk in osvojila nov naslov olimpijske prvakinje!

Kraljica ostaja kraljica, lahko zapišemo ob novem naslovu olimpijske prvakinje ob imenu Janje Garnbret. Korošica je v Le Bourgetu, kjer so se temperature danes povzpele kar krepko nad 30 stopinj Celzija, poskrbela za še nekaj dodatnega sonca. Navkljub težavam s prstom na četrtem balvanu je še enkrat več pokazala, da ji v svetu športnega plezanja enostavno ni para. Ob tem pa tako kot s svojim plezalnim znanjem navdušuje tudi s svojo sproščeno in preprosto pojavo, s katero je osvojila srca vseh navdušencev nad športnim plezanjem širom sveta.

Glasen krik in solze sreče so bili jasni pokazatelji, da je bilo zadnje olimpijsko obdobje za slovensko šampionko vse prej kot lahek zalogaj. "Danes sem že trikrat jokala. Prvič preden sem sploh šla na balvane, niti ne vem točno, zakaj, verjetno zaradi vsega pritiska, da sem potem dala vse ven. Drugič sem jokala zaradi prsta, tretjič pa zaradi sreče," je v prvem komentarju z zlato medaljo okoli vratu pojasnjevala do ušes nasmejana Garnbretova. "Po balvanih sem res noro jokala, ker sem se res ustrašila za svoj prst, saj se mi je zataknil med dva grifa ravno v trenutku, ko sem hotela skočiti, in bi si lahko v tistem trenutku zlomila prst in bi bilo vsega konec. Zatem sem si rekla, da mi je vseeno, če mi manjka prst, da bom odplezala do konca," je dodala Slovenka.

Objem s trenerjem Romanom Krajnikom. Foto: www.alesfevzer.com

Težave s prstom

Garnbretova je bila kljub manjšim težavam na četrtem balvanu najboljša že po prvem delu tekmovanja. V finalu je na koncu slavila zmago s skupnim seštevkom 168,5 točke od 200 možnih kot prva na balvanih in tretja v težavnosti. K temu so močno botrovale tudi težave s prstom. "Sama sem malce nora, ker ne glede na to, kaj se zgodi, vse pozabim in dam ven iz glave. Danes je bil ta dan, ko mi je bilo vseeno, kaj se zgodi, ker sem vedela, da bom še vedno odplezala tako, kot znam, seveda po jokanju. Videla sem, da je prst malce zatečen, a sem si rekla, da bo že šlo, kot mora," je ob pogledu na svojo roko in malce zatečeni prst po koncu tekme povedala Korošica.

"Potem sem šla celo še enkrat na ogrevanje. Roman se mi je ves čas smejal, enako tudi moj fizioterapevt Matej. Nihče od njiju ni zganjal panike, na vse sta gledala res pozitivno, ker sem lahko prst tudi pokrčila, tako da smo bili potem povsem pomirjeni, da ni zlomljen. Pred težavnostjo sem se zavedala, da smer ni najtežja, vedela sem, da bo treba nabrati veliko točk, a iskreno po balvanih niti nisem pogledala točk, ker me sploh ni zanimalo, vedela sem, da moram narediti svoje. Pred plezanjem težavnosti, preden sem šla ven, pa sem si rekla, da moram iti ven in uživati, ker so olimpijske igre zgolj vsaka štiri leta, da ne bom česa obžalovala. Tako da sem bila potem res sproščena, še trikrat sem si rekla, 'Janja, plezaj tako, kot na treningu.' Vedela sem, da je smer v težavnosti lahka, da bo treba visoko splezati, nisem pa točno vedela, do kje moram. Če bi bila to navadna tekma, bi verjetno splezala do vrha, tu je malce drugače," je še dodala olimpijska prvakinja.

V plezalnem centru v Le Bourgetu se je zbralo veliko število slovenskih podpornikov. Foto: www.alesfevzer.com

Čutila, da je njen dan

Slovenska plezalka je Sloveniji priskrbela deseto zlato olimpijsko odličje na poletnih olimpijskih igrah v samostojni državi. "Danes zjutraj sem čutila, da je moj dan in da ne more biti drugače, kot da bo ta zlata medalja moja. A v finalu se nikoli ne ve, vedno startaš iz ničle, niti ne veš, kakšni bodo balvani, kakšna bo smer. Ne znam z besedami opisati tega občutka, ogrevanje je bilo res fantastično, počutila sem se odlično, nisem imela nobenih dvomov. Na ogledu sem videla, da so balvani res lahki, a sva bila oba z Romanom na to pripravljena. Bila sem pripravljena na vse, vse je stvar fokusa, da na koncu odplezaš tako, kot je treba. Vmes sem se res ustrašila za prst, a sem si rekla, da bom v vsakem primeru šla ven in odplezala še tisto smer," je še povedala.

Ob trenutku, ko je osvojila še drugo olimpijsko zlato, je bilo jasno, da se je 25-letni Garnbretovi od srca odvalil velikanski kamen. "V tistem trenutku sem bila preprosto samo srečna. Tega se ne da opisati, z ramen mi je padlo takšno breme, da sem zdaj verjetno še lažja za pet kilogramov (smeh, op. p.). Od Tokia naprej sem se ogromno naučila, šla sem čez poškodbo, bilo je ogromno pritiska, tudi jokanja, sploh v zadnjih treh mesecih. Tudi sredi treninga, ko je bilo vse v redu, sem se začela jokati, ker je bil takšen pritisk, ki ga enostavno moraš dati iz sebe. V tistem trenutku sem se spomnila na Romana, na celo mojo ekipo, družino, prijatelje, vse moje. Danes nisem hotela nikogar razočarati, plezala sem zase in tudi za druge," je bila ganjena slovenska plezalka.

Glasen krik in solze sreče ob velikem trenutku. Foto: Guliverimage

Pritisk, ki si ga je težko predstavljati

Ta bo tako v vitrinah poleg zlata iz Tokia zdaj našla prostor še za zlato iz Pariza. Ali lahko oba odličja primerja med seboj? "Prve medalje ne pozabiš nikoli, v zgodovino bom vedno zapisana kot prva zmagovalka plezanja na olimpijskih igrah. Ko braniš, pa je še toliko lepše, še enkrat več sem potrdila, da sem najboljša. Ne morem pa se odločiti zdaj samo za eno, tega ne morem," se je smejalo olimpijski zmagovalki.

Četudi je bila Garnbretova pred olimpijskimi igrami daleč največja favoritka za zlato, pa je osvojitev tega vse prej kot lahka naloga, česar se marsikdo ne zaveda. "Pritiska je bilo res ogromno, seveda sem si ga največ nalagala sama, a sem ob tem seveda čutila tudi pritisk medijev in javnosti, navijačev. Nekateri ljudje so mi kar vnaprej čestitali za zlato medaljo, pa res ni enostavno. Mislim, da se nihče ne zaveda, kako je vse skupaj težko. Na koncu, ko greš ven, si v steni sam. Vse je na tebi, bilo je težko, morala sem biti res močna v glavi, da sem bila zbrana do konca," je še dodala Korošica.

Drugo mesto je osvojila Američanka Brooke Raboutou. Foto: www.alesfevzer.com

Sanjski zmagovalni oder

Tej sta na zmagovalnem odru družbo delali velika prijateljica Američanka Brooke Raboutou (156 točk), ki je je osvojila srebro, in Avstrijka Jessica Pilz (147,4 točke), ki je osvojila bron. "Res sem zadovoljna z razpletom, ker je morala Brooke, da je sploh prišla sem, prestati ogromno, tokrat se ji je ponesrečilo, morala je v kvalifikacije. Res sva prijateljici, bila je tudi najina skrita želja, da sva skupaj na stopničkah, tudi Jessica je bila tam povsem zasluženo, tako da bi lahko nekako rekla, da so to sanjske stopničke," je bila zadovoljna Slovenka, ki jo zdaj z novo pridobitvijo okoli vratu čakajo sladke obveznosti.

"Danes sem bila prava Janja s pravo energijo. To ni bila sreča, tu so se pokazala leta treningov in izkušenj. Proslavila bom z ekipo, niti še ne vem, kako. Zelo bo veselo, bomo videli. Slovenskim navijačem sporočam najprej hvala za podporo, saj mi brez njih ne bi uspelo. Pa upam, da se nas čim več zbere na sprejemu, da skupaj proslavimo vse naše uspehe," je slovenske navijače pozvala Garnbretova, ki se bo zdaj osredotočila zgolj na trenutek in ne na prihodnost, v kateri bo morda tudi Los Angeles čez štiri leta. "Uf, to je še res daleč. Zgodi se lahko do takrat še marsikaj, sem pa na koncu še vedno mlada, tako da ga ne dajem iz glave. Bomo videli," se je še nasmehnila simpatična Korošica.

Preberite še:

Sportal Janja Garnbret ubranila zlato, Patrik Divkovič obstal v osmini finala, Pia Babnik izgubila nekaj mest

Sportal Sproščena igra Janje Garnbret, trener nekaj puščic uperil proti organizatorjem