NK Olimpija
NK Maribor
Četrtek, 27. 12. 2018, 18.15
5 let, 10 mesecev
Statistični prerez jesenskega dela #infografika
Blišč in beda jesenskih številk Prve lige Telekom Slovenije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,05
2
Mariborčani so se na zimski premor odpravili kot najboljši slovenski klub.
Jesenski del Prve lige Telekom Slovenije je ponudil največ veselja navijačem Maribora, saj so se vijolice na zimski počitek odpravile z velikimi devetimi točkami prednosti pred največjim tekmecem Olimpijo. Kaj pa so povedale številke v raznovrstnih statističnih rubrikah? Pričakovano so najbolj naklonjene Mariborčanom, Ljubljančani pa prevladujejo le v dveh. Najbolj zaupajo tujcem, najmanj pa mladim igralcem.
V večini statističnih prvin jesenskega dela Prve lige Telekom Slovenije kraljuje Maribor. To ne preseneča, saj so izbranci Darka Milaniča zbrali največ točk (kar 78,9 odstotka vseh mogočih), z naskokom dosegli največ zadetkov (2,89 zadetka na tekmo, kar je povprečje, ki močno odstopa od prejšnjih sezon), prejeli najmanj golov (le 0,84 na dvoboj, kar je za skoraj polovico zadetka bolje od povprečja najbližjega zasledovalca Mure), imajo pa tudi največji obisk gledalcev. Ljudski vrt ali gostovanje, vseeno.
Na tekmah Marcosa Tavaresa, Luke Zahovića, Jana Mlakarja, Dina Hotića in druščine se je v povprečju zbralo skoraj 3.300 gledalcev. Največ v Sloveniji, kjer v tej statistični prvini izstopata še Olimpija in Mura, vsi preostali klubi pa se lahko pohvalijo le s trimestnimi številkami.
Nogometaši v zelenem pretežno tujci
V jesenskem delu je za Olimpijo igralo več tujih kot slovenskih nogometašev.
Kje pa prevladuje ljubljanska Olimpija, ki brani naslov najboljšega? Na sončni strani Alp, ko gre za prvoligaško tekmovanje, na tujce najbolj prisegata kluba s prirojeno ljubeznijo do zelene barve. Ljubljanska Olimpija je osvajala točke zlasti na krilih legionarjev. Kar 60 odstotkov igralnega časa so namreč na zelenici prebili tuji nogometaši, zelo podobno pa velja tudi za Krško.
Imajo pa Krčani v nasprotju z Ljubljančani, ki so pri vrhu razpredelnice, dodatne skrbi, saj so prezimili kot zadnjeuvrščeni in jim grozi selitev v drugo ligo. V napadu imajo kronične težave z (ne)natančnostjo, na tekmo dosegajo le 0,74 zadetka, obramba Olimpije pa je veliko bolj ranljiva kot v zadnjih sezonah, saj se mreža branilcev naslova zatrese na tekmo skoraj enkrat in pol. Oba kluba tudi iščeta novega trenerja, ki bo potreboval kar nekaj časa, da bo bolje spoznal varovance, med katerimi ne manjka tujcev.
Na Gorenjskem prisegajo na mlade in domače
Mlada gorenjska zasedba v Prvi ligi Telekom Slovenije prejema največje število zadetkov na tekmo.
Najmanj tujcev ima kranjski Triglav. Tuji nogometaši na začasnem delu v gorenjski prestolnici so odigrali le dobrih 12 odstotkov igralnega časa, kar petkrat manj od "tujske legije" v Stožicah. Na pomoč tujcev kaj veliko ne računajo niti v Celju, manj kot četrtino vsega igralnega časa pa so tujci odigrali tudi v dresih Mure in Maribora. Tako je ena največjih razlik v jesenskem delu Prve lige Telekom Slovenije med večnima tekmecema, Mariborom in Olimpijo, izražena prav pri deležu tujih igralcev. Vijolice prisegajo bolj na domače, zmaji pa na tuje sile.
Kranjski Triglav pa ne izstopa le z najmanjšim deležem tujih nogometašev, ampak tudi na področju mladih igralcev. Kar polovica izbrancev Dejana Dončića, ki mu ni tuje delo z mladimi, saj je v zadnjih letih skrbel za razvoj domžalske mladinske akademije, je stara 21 let ali manj. Gorenjski orli so v povprečju stari dobrih 22 let, s pomanjkanjem izkušenj pa velja iskati pot do temelja primerne razlage, zakaj ima Triglav najslabšo obrambo. Na tekmo prejema kar 2,26 zadetka. V prvi ligi so mlajše od triglavanov le še vrtnice, ki po odhodu klubske legende Mirana Srebrniča vneto čakajo na novega stratega.
Mandariću se (še) ni uresničila želja
Milan Mandarić bi si v dresu Olimpije želel več nastopov mlajših igralcev, ki pa jih je jeseni dočakal le za peščico.
Na mlade igralce poleg Kranja in Nove Gorice občutneje prisegajo tudi v Celju in Kidričevem, povsem drugače pa je pri treh klubih, ki so v 1. SNL deležni največjega obiska gledalcev.
Pri jesenskem prvaku Mariboru spada v kategorijo mlajših vsak deseti nogometaš, vsak dvanajsti pri Muri, najmanj pa jih je pri Olimpiji, kar je paradoksalno, če se spomnimo očitkov predsednika Milana Mandarića, ki je kritiziral vodenja ekipe Igorja Bišćana. Hrvatu, ki je Ljubljančane v prejšnji sezoni popeljal do dvojne krone, je po koncu uspešne sezone očital premajhno vključevanje nadarjenih igralcev, zlasti najstnikov.
Pri njegovih naslednikih, na vročem stolčku so se zvrstili kar štirje (Ilija Stolica, Aleksandar Linta, Safet Hadžić in Zoran Barišić), je bilo podobno, če ne še slabše. V tem pogledu Olimpija ni naredila koraka naprej, želja Mandarića, čeprav je jeseni v medijskih nastopih v nasprotju s sestankovanji z Bišćanom ni več tako poudarjal, pa je ostala neuresničena. Spomladi bi vseeno lahko bilo drugače, saj je predsednik napovedal velike spremembe in odhod nekaterih izkušenejših članov.
Če imaš starejše, si višje na lestvici
Nekdanji slovenski reprezentant Marko Šuler je obrambni steber Maribora.
Mariboru se lahko smeji. Ima visoko prednost pred tekmeci, tako da je jubilejni 15. naslov državnega prvaka vedno bližje. Je pa zanimivo, da je v jesenskem delu obveljalo pravilo, da je za boljše rezultate potrebno čim več izkušenj. Starejšo ekipo imaš, boljši si. Maribor ima tako najvišjo povprečno starost igralcev (26 let in pol), sledijo mu Olimpija in Domžale. To so tudi ekipe z največjo vrednostjo moštva.
Redki izjemi, ki kvarita pravilo o pomembnosti izkušenj, sta Krško in Aluminij. Posavci so s četrto najbolj izkušeno ekipo neslavno zasedli zadnje mesto, Kidričani pa po drugi strani s tretjo najmlajšo proslavili enega največjih uspehov v klubski zgodovini, tretje mesto po jesenskem delu in (nov) polfinale pokala Slovenije.
Največ nogometašev je v jesenskem delu v ogenj poslal trener Rudarja Marijan Pušnik, najmanj pa Ante Šimundža, ki je z drugoligaškim prvakom Muro nanizal nekaj odmevnih rezultatov, navdušil pa tudi s prebojem v polfinale pokalnega tekmovanja. Ker njegova klop ni tako široka kot pri drugih tekmecih, bi imel lahko zaradi spomladanskih nastopov na dveh frontah določene težave, kar bo tudi izziv vodstva kluba, odgovornega za kadrovsko politiko, med zimskim prestopnim rokom.
Gneča pri vrhu najboljših strelcev
Napadalec Mure Rok Sirk si z desetimi zadetki deli prvo mesto na lestvici najboljših strelcev.
Kdo pa izstopa v statistiki igralcev? Maksimalnih 1.710 minut v jesenskem delu so odigrali le trije. To so vratar Aluminija Luka Janžeković ter branilca Maribora Saša Ivković in Mure Klemen Šturm, ki so zimski premor in možnost za počitek pričakali s posebno motivacijo.
Na seznamu najboljših strelcev vlada pri vrhu velika gneča. Z desetimi zadetki so si naslov jesenskega strelca 1. SNL razdelili trije. Soigralca pri Olimpiji, Rok Kronaveter in Andres Vombergar - za oba obstaja velika možnost, da zmajevo gnezdo zapustita že v zimskem prestopnem roku -, ter napadalec Mure Rok Sirk. Le zadetek manj so dosegli vijolici Jan Mlakar in Luka Zahović, ki brani naslov najboljšega strelca Prve lige Telekom Slovenije iz sezone 2017/18, še en članski reprezentant Rudi Požeg Vancaš (Celje) in albanski napadalec Aluminija Francesco Tahiraj, tudi najboljši nogometaš zadnjega meseca jesenskega dela 1. SNL.
Slovenski reprezentant Amir Dervišević je jesenski del zaznamoval s kar 11 podajami, po katerih so njegovi soigralci, ki imajo najboljši napad v 1. SNL, dosegli zadetek.
Če jesenski prvak nima najboljšega strelca tekmovanja, ima pa najboljšega podajalca. Kar 11 podaj, po katerih se je zatresla mreža, je prispeval Amir Dervišević. Močno se mu je približal član Olimpije Asmir Suljić (9), vsi preostali pa so v prvem delu sezone prispevali šest ali manj podaj.
V kategoriji rumenih kartonov sta bila največkrat opozorjena Klemen Bolha (Rudar) in Alen Kozar (Mura), edini nogometaš 1. SNL, ki je jeseni dvakrat prejel rdeči karton, pa je bil obrambni steber Domžal Tilen Klemenčič. Tako kaže statistični pregled številk, ki bo počival že slaba dva meseca, nato pa bo napočil čas za nadaljevanje prvoligaškega plesa.
Zadnji februarski teden bo šlo zares
Kdo bo v mestu vrtnic nasledil Mirana Srebrniča?
Spomladanski del se bo začel 23. februarja 2019. Do takrat bo kar nekaj klubov dobilo novega trenerja, zimski prestopni rok pa bo prevetril igralski seznam marsikatere slačilnice. Klubi, ki so finančne luknje prisiljeni krpati s prodajo najboljših igralcev, bodo v želji po zaslužku ostali brez številnih adutov. Tudi tokrat lahko pričakujemo, da bo igralska zasedba po zimskem prestopnem roku v prvi ligi nekoliko oslabljena.
Če sklepamo po jesenskem delu, bi lahko klube do boljših rezultatov v nadaljevanju vodili starejši, bolj izkušeni igralci. Bo to vodilo, ki se ga bodo držali športni direktorji najambicioznejših klubov?
2