Marcel Hirscher
Jan Oblak
Lionel Messi
Mikaela Shiffrin
Janja Garnbret
Ilka Štuhec
Luka Dončić
Petek, 27. 12. 2019, 19.17
4 leta, 10 mesecev
PREGLED LETA (6.): NAJVEČJI ŠPORTNI REKORDI
Je možno še bolje? Možno!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,31
Eliud Kipchoge je zaznamoval športno leto 2019 z najbolj "norim" rekordom.
Hitreje, višje, močneje. Citius, altius, fortius. Takšna je od leta 1924 poslanica olimpijskih iger, ki bodo športne zanesenjake razvajale že kmalu, in sicer poleti v Tokiu. Ni pa geslo strogo vezano le na olimpijsko dogajanje, ampak ga je čutiti prav v vseh športih, kjer se dosegajo rekordi. Rekordi so pač zato, da se rušijo. V letu 2019 so padli mnogi, pri številnih pa so imeli prste vmes tudi Slovenci! Pa pojdimo lepo po vrsti …
Športniki so dodatno počaščeni in motivirani, če se vpisujejo v zgodovino. Ko stopajo nekam, kamor ni uspelo nikomur izmed predhodnikov, je prisotna čarobna energija. Adrenalina je takrat v izobilju, to so dosežki, ki so v svetu športa deležni dvojnega občudovanja. S pomočjo nove tehnologije, opreme in pristopov se postavljajo vedno boljši rezultati in dosežki.
Težko je izluščiti vse
V Sloveniji se je letos v povezavi z rekordi zelo pogosto omenjal Luka Dončić. Predvsem po zaslugi statističnih analitikov iz ZDA, ki pozorno spremljajo vsako odigrano potezo v ligi NBA.
Redki so športi, kjer se ne izboljšujejo mejniki. Čeprav je plemenitost športa v zadnjem obdobju strogo izzvana in ogrožena s pojavom nečednosti, ki mečejo nadenj zelo slabo luč – prednjačijo zlasti namerne uporabe prepovedanih dopinških sredstev –, rekordi še vedno predstavljajo nekaj najbolj atraktivnega, kar lahko ponudi nepredvidljivi svet tekmovališč.
Rekordi, medalje, lovorike, zmage, podvigi. Tega je še vedno toliko, da je težko izluščiti tiste najpomembnejše, ki so zaznamovali leto 2019. Slovenija je lahko še toliko bolj ponosna, da so med junaki leta tudi njeni športniki. Da rekorde v času, ko šport doživlja (r)evolucijo in se v številnih primerih podreja gospodarju denarju, postavljali tudi Slovenci. Rekordov je toliko, da smo mnoge nenamerno izpustili, za kar se vnaprej opravičujemo, tistim, ki so prisotni na seznamu, pa lahko sporočimo le: ''Kapo dol, velemojstri!''
Prvi maratonec pod dvema urama
Atletika je kraljica športov
Eliud Kipchoge je na Dunaju postavil rekord, o katerem so sanjali vsi predhodniki, ki jih je v življenju gnala želja po postavljanju novih mejnikov v maratonu.
, pri kateri je poslanica hitreje, višje, močneje še kako na mestu. Čeprav je njen ugled zamajal doping, o čemer bi lahko več povedala tudi Marija Šestak, ki je letos prejela bronasto medaljo s svetovnega prvenstva v Osaki, čeprav je pred 12 leti tekmovanje v troskoku končala na petem mestu, še vedno padajo rekordi. Ne resda tako pogosto, kot so v preteklosti, a se jih še vedno najde nekaj, ki močno izstopajo. Leta 2019 se je v zlate črke prelevil zlasti maraton.
Kenijec Geoffrey Kamworor je postavil nov svetovni rekord v polmaratonu (58:01), nato pa je njegov rojak Eliud Kipchoge 12. oktobra 2019 na Dunaju poskrbel za podvig podvigov in kot prvi pretekel maraton pod dvema urama! Podprt s številnimi asistenti je na Ineos Challenge prečkal ciljno črto z rezultatom 1:59:40.2. Mednarodna atletska zveza rekorda ne priznava, Afričan pa je dokazal, do kje lahko seže meja človeške vzdržljivosti v eni najbolj napornih športnih disciplin.
Mlada mamica prehitela Bolta
Allyson Felix je na svetovnih prvenstvih osvojila že 13 zlatih medalj!
V letu 2019 sta bila postavljena tudi svetovna rekorda v cestni hoji na 5 km (Švicar Julian Wanders) in dvakrat daljši razdalji (Ugandec Joshua Cheptegei), pri dekletih pa v teku na 400 m čez ovire (Američanka Dalilah Muhammad), v teku na miljo oziroma cestnem teku na 5 km (obakrat Nizozemka Sifan Hassan), polmaratonu in maratonu (obakrat Kenijka Brigid Kosgei), novi svetovni rekorderji sta tudi Američanka Katie Burnett (hoja na 50 km na stadionu) in Rusinja Klavdija Afanasjeva (hoja na 50 km na cesti), ameriška ženska štafeta na 400 metrov pa je na SP v Dohi izboljšala svetovni rekord za več kot šest sekund.
Pri njem je sodelovala tudi mlada mamica Allyson Felix, s tem osvojila 12. zlato medaljo na SP in na seznamu dozdajšnjih svetovnih prvakov prehitela rekorderja Jamajčana Usaina Bolta (11). To je dosegla le deset mesecev po porodu! Nato je bila najboljša še v mešani štafeti, tako da ima po novem kar 13 zlatih medalj!
V dvorani sta do novih svetovnih rekordov prišla Etiopijca Samuel Tefera (1.500 metrov) in Yomif Kejelcha (tek na miljo), svet pa je zaploskal tudi izjemnemu podvigu 15-letnega Slovenca. Sandro Jeršin Tomassini je preskočil kar 220 cm in postavil neuradni svetovni rekord v konkurenci do 16 let!
Američan magnet za svetovne rekorde
Caeleb Dressel je novi ameriški plavalni superjunak.
V atletiki so svetovni rekordi deležni ogromne vrednosti, podobno je tudi v plavanju. V velikem bazenu je leto ponudilo številne izboljšave. Britanec Adam Peaty je postavil nov rekord na 100 m prsno, pet dni pozneje je na svetovnem prvenstvu v Južni Koreji na dvakrat daljši razdalji po njegovih stopinjah šel še Rus Anton Čupkov. Na svetovnem prvenstvu v Gwangjuju je bilo postavljenih ogromno rekordov. Američan Caeleb Dressel, ki si lasti kar sedem najboljših svetovnih rekordov (dva posamezno, pet v štafeti) je postavil rekord na 100 metrov delfin, na letošnjem SP pa osvojil kar osem medalj (od tega šest zlatih), Madžar Kristof Milak je nov svetovni prvak na 200 metrov delfin.
Pri dekletih je Američanka Regan Smith nova rekorderka na 100 in 200 m hrbtno, tudi ona je plavala najhitreje na vrhuncu leta, na SP v Koreji, svetovna rekorda pa sta padla še v štafetah – na štirikrat 200 metrov prosto so najboljše Avstralke, na štirikrat 100 metrov mešano Američanke, rekord pa je padel tudi v mešani štafeti štirikrat 100 metrov prosto. Pet svetovnih rekordov je padlo tudi v krajših bazenih.
Korošica pisala zgodovino športnega plezanja
Slovenska športnica leta Janja Garnbret je letos v Hačiodžiju na Japonskem osvojila kar tri naslove svetovne prvakinje. Po zmagi na balvanih in v težavnosti je bila najboljša še v kombinaciji, združeni plezalni disciplini, ki bo prihodnje leto prvič del olimpijskega sporeda.
Še nikoli se ni zgodilo, da bi se katera športna plezalka s svetovnega prvenstva vrnila bogatejša za tri zlate medalje.
Korošica je postala prva v zgodovini, ki je na enem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju zmagala v kar treh disciplinah.
Mbappe več kot Messi in Ronaldo skupaj
Jan Oblak se spogleduje že petim zaporednim priznanjem zamora, ki ga v španskem prvenstvu prejme vratar z najmanjšim številom prejetih zadetkov.
Argentinski superzvezdnik Lionel Messi je letos prejel zlato žogo za nogometaša leta že šestič in postal absolutni rekorder. Je tudi dobitnik zlatega nogometnega čevlja, Cristiano Ronaldo pa je še povečal rekord po številu zadetkov v ligi prvakov. Postal je prvi kapetan, ki je osvojil ligo narodov. Z Messijem sta najboljša nogometaša tega stoletja. Vsako leto skrbita za nič koliko statističnih posladkov, ki mejijo na neverjetne.
Najboljši strelec Barcelone je tako že 11. sezono zapored dosegel vsaj 40 zadetkov. Ronaldo je pri številki devet. V prihodnosti bi ju lahko nasledil mladi francoski zvezdnik Kylian Mbappe. Napadalec PSG je hiter, neustavljiv in natančen. Dopolnil je komaj 21 let, a je do danes v članski konkurenci dosegel že 103 zadetke. Ko sta bila toliko stara Messi in Ronaldo, sta jih skupaj dala 75 – Argentinec 48, Portugalec pa 27!
Vratar madridskega Atletica Jan Oblak piše zgodovino v Španiji. Prejel je že četrto zaporedno priznanje zamora. Če ga bo še enkrat, bo postavil absolutni rekord v Španiji! Pet zamor ima tudi nekdanji vratar Barcelone Victor Valdes, a jih ni osvojil petkrat zapored. Oblak se je pred leti v Madridu družil tudi z Dončićem, ki je postal, odkar se je preselil na drugo stran velike kuže, vsakodnevni gost statističnih rubrik, ki kot po tekočem traku predstavljajo njegove nove dosežke, mejnike, nemalokrat tudi rekorde.
Dončić prehitel Jordana in obnorel Američane
Luka Dončić je v tej sezoni zbral največ trojnih dvojčkov v ligi NBA.
Američani so nori na statistiko. Če ne prej, so z njo – odkar v ligi NBA blesti Luka Dončić – okužili tudi Slovenijo in dobršen del košarkarskih gurmanov. Čeprav še ni dopolnil 21 let, toliko bo star ravno na veliki slovenski praznik v Miamiju, ko se bosta 28. februarja 2020 na Floridi na tekmi lige NBA udarila Goran Dragić (Miami) in Dončićev Dallas, je podrl že toliko rekordov, da mu nihče več ne more očitati precenjenosti. Na naslovnicah osrednjih športnih medijev se pojavlja pogosteje kot katerikoli slovenski športnik pred njim. Postal je prepoznavna svetovna medijska zvezda, v sebi pa skriva potencial, da postane najboljši v ligi NBA. V komaj drugi sezoni dokazuje, da je že eden izmed najboljših.
Če ne bi prišlo do nesrečne poškodbe na tekmi z Miamijem, bi morda njegov najbolj osupljiv in spoštovan rekord bil še vedno aktiven. Tako pa se je prisilno končal pri 20 zaporednih tekmah, na katerih je dosegel vsaj 20 točk, 5 skokov in 5 asistenc. Sliši se preprosto, a je vse prej kot to! Zlasti, če hočeš to narediti dvajsetkrat zapored. To je eden izmed ''milijon'' statističnih izborov, ki jih v ZDA vsakodnevno mrgoli, a tako posrečen, saj pričara vsestranskost mladega Ljubljančana, da je deležen velikega spoštovanja.
Dončić je popravil absolutni rekord, odkar se je liga NBA v sezoni 1976/77 združila z ligo ABA. Več zaporednih tekem z omenjenim zahtevanim kriterijem ni mogel v najboljših letih nanizati niti Michael Jordan. Mnogi kritiki, ki nočejo Air Jordana postavljati v isti koš z nekdanjim biserom Olimpije in Real Madrida, radi pripomnijo, da se je pred desetletji v ligi NBA igrala povsem drugačna košarka z veliko bolj čvrsto obrambo, v kateri je bilo težje krepiti statistiko. Tako točke in skoke kot tudi asistence. A če je danes resnično lažje, zakaj podobnih podvigov, kot jih ponuja Dončić, ne more pokazati kdo drug od najboljših?
Eden izmed številnih rekordov Luke Dončića:
Luka Doncic put up the highest scoring triple double of any NBA player in history under 21 years old https://t.co/HwKQJtKstM
— Pro Sports Outlook (@PSO_Sports) November 19, 2019
Dončić, najboljši novinec lige NBA, jih je. In gre novim izzivom naproti. Osupljiva statistika, s katero spada med najboljše tudi po vrnitvi po zvinu gležnja, upa na uspešno nadaljevanje v letu 2020, ko bi lahko poskrbel za nove rekorde.
Dončić do trojnega dvojčka, Crawford do rekorda lige
Jamal Crawford je 10. aprila 2019 nasul Dallasu kar 51 točk, čeprav ga trener ni uvrstil v začetno peterko.
V ligi NBA je v letu 2019 padlo kar nekaj individualnih rekordov. Jamal Crawford (Phoenix Suns) je postal prvi košarkar, ki ni začel tekme v peterki, ampak vstopil s klopi in dosegel 51 točk. To je dosegel 9. aprila 2019 ravno na gostovanju v Dallasu, ko se je Luka Dončić lahko pohvalil s trojnim dvojčkom (21 točk, 16 skokov in 11 asistenc).
Postavljali so se tudi neslavni rekordi. James Harden, bradati zvezdnik Houston Rockets in strelski kralj lige NBA, je tako v koledarskem letu 2019 kar trikrat na tekmi zgrešil 16 metov za tri točke. S tem je izenačil rekord Damona Stoudamira (Portland) iz leta 2005. Harden je po drugi strani v začetku tega meseca proti San Antoniu zaporedoma zadel 24 prostih metov in postal rekorder lige NBA.
Trenutno poškodovani Klay Thompson (Golden State) je 21. januarja dosegel 10 zaporednih trojk proti Los Angeles Lakers in izenačil dosežek Tyla Lawsona (Denver) izpred osmih let, Russell Westbrook pa je 2. aprila, ko je še nosil dres Oklahome, na eni tekmi prispeval 20 točk, 20 skokov in 21 asistenc. Trikrat je mejo števila 20 v treh statističnih prvinah prebil le še Wilt Chamberlain (22 točk, 25 skokov in 21 asistenc). To je postavil leta 1968.
Federer prvi v zgodovini z "10 + 10"
Novak Đoković je v nepozabnem finalu v Wimbledonu po velikem maratonu ugnal Rogerja Federerja.
V tenisu se je dogajalo ogromno zanimivega. Srb Novak Đoković bo prihodnji mesec branil lovoriko v Melbournu. OP Avstralije je osvojil kar sedemkrat in postal absolutni rekorder. Prehitel je Roya Emersona in Rogerja Federerja, ki sta bila najboljša šestkrat. V finalu je ugnal Rafaela Nadala, ki je prvič v karieri v finalu grand slam turnirja izgubil brez dobljenega niza. Španec je nato dobil OP Francije. To je bila zanj že 12. lovorika na pariškem pesku, z njo je popravil tudi rekord Avstralke Margaret Court (11). Nadal je letos osvojil tudi Davisov pokal, ki se je igral prvič v novem formatu in potekal kar teden dni v Madridu.
Švicar Roger Federer je postal prvi, ki je na turnirjih grand slam odigral vsaj 400 dvobojev. V Wimbledonu bi skoraj zmagal. Prvič v zgodovini je o zmagovalcu odločal tie-break v petem nizu pri 12:12. Dobil ga je Đoković, ki je ubranil dve zaključni žogici. To je bil najdaljši finale na sveti angleški travi. Federer je letos postal prvi v zgodovini, ki je vsaj desetkrat osvojil turnir na različnih igralnih podlagah. Desetkrat je osvojil turnirja v Halleju (trava) in rojstnem mestu Basel (dvorana – trda podlaga).
Kanadčanka Bianca Andreescu je postala prva teniška igralka, rojena v 21. stoletju, ki je osvojila turnir grand slam. Zmagala je na US Opnu. Američanka Coco Gauff je s 15 leti, ko je jeseni osvojila WTA turnir v Linzu, postala najmlajša zmagovalka po letu 2004. Japonka Naomi Osaka je v tem letu postala prva Azijka, ki se je na WTA lestvici dvignila na prvo mesto, leto 2019 pa je prvič kot prva končala Avstralka Ashleigh Barty, zmagovalka pariškega spektakla.
Ilka Štuhec prva po 30 letih
V alpskem smučanju sta kraljevala Avstrijec in Američanka. Marcel Hirscher je osmič zapored osvojil veliki kristalni globus. Po rekordnem dosežku se je poslovil in posvetil novim izzivom v življenju. Mikaela Shiffrin je največje število točk svetovnega pokala osvojila že tretjič zapored. Vedno bližje je absolutnemu rekordu Ingemarja Stenmarka (86) po številu zmag. Pri 24 letih ima že 62 zmag. Je tudi prva alpska smučarka, ki je v eni sezoni zmagala na kar 17 tekmah svetovnega pokala. Popravila je rekord Švicarke Vreni Schneider, ki je veljal 20 let, ko je dobila 14 tekem.
Ilki Štuhec sta v smuku na letošnjem SP na zmagovalnem odru družbo delali Švicarka Corinne Suter in Američanka Lindsey Vonn.
Slovenska junakinja Ilka Štuhec je v začetku leta na svetovnem prvenstvu ubranila naslov in postala prva smučarka, ki je dvakrat zapored osvojila naslov svetovne prvakinje v smuku po letu 1989. Zadnja, ki ji je to uspelo pred Mariborčanko, je bila Švicarka Maria Walliser v letih 1987 in 1989.
Prvič v zgodovini je ligo NBA osvojilo moštvo, ki ne prihaja iz ZDA. Toronto Raptors je spravilo na noge Kanado. Do velikega naslova jim je pomagal tudi Španec Marc Gasol, ki se je tako vpisal v zgodovino z bratom Paujem. Sta edina na svetu, ki sta v karieri postala tako svetovni prvak kot tudi zmagovalca lige NBA.
Kdo je še z rekordnimi dosežki zaznamoval športno leto 2019?
V ligi NHL so St. Louis Blues prvič postali prvaki. Postali so ekipa, ki je najdlje čakala na prvi naslov. Kar 51 let!
Kolumbijec Egan Bernal je postal prvi Kolumbijec, ki je zmagal Tour de France. Z 22 leti je postal tudi najmlajši prvak v zadnjem stoletju, pa tudi prvi Južnoameričan, ki je osvojil francosko pentljo.
Britanski dirkač Lewis Hamilton je že šestič najboljši v formuli 1. Osvojil je rekordno število točk v eni sezoni (413).
Zvezdnik golfa Tiger Woods je po 11 letih in hudih težavah s poškodbo hrbta spet osvojil masters. To je bil že njegov 15. v karieri, tako da je od velikega rekorda Jacka Nicklausa oddaljen le še tri naslove.
Ni kaj, glede na leto 2019 nam se ni bati za razkošen lov na rekorde v novem letu 2020. Upajmo, da bodo pri njih znova sodelovali tudi Slovenci! Srečno, vrhunski športniki!
