Sreda, 15. 10. 2025, 15.50
11 minut
Intervju
Ilka Štuhec znova s širokim nasmehom na obrazu

Ilka Štuhec je prepričana, da še ni rekla zadnje.
"Sproščeno in veselo," je na vprašanje, kakšno Ilko Štuhec bomo v letošnji sezoni videli na smučeh, v pogovoru za Sportal kot iz topa izstrelila slovenska smučarka. Izkušena Štajerka, ki bo konec meseca dopolnila 35 let, vstopa v zadnjo sezono svoje kariere – če si ne bo še enkrat premislila. Olimpijsko sezono nekdanja svetovna prvakinja začenja s prenovljeno ekipo in odlično popotnico priprav.
"Enostavno sem si rekla, da na tak način ne morem končati svoje poti," je po lanski sezoni številnih razočaranj maja dejala Ilka Štuhec, ki se je po tehtnem premisleku odločila, da svoji karieri še ne bo nadela končnega ločila. Čeprav je v prejšnji zimi zaostala za lastnimi pričakovanji in se je sodelovanje s trenerjem Alešem Gorzo končalo z ogromno grenkega priokusa, se je odločila, da obrne nov list z novim trenerjem. Dirigentsko palico je po slovesu od ekipe Neje Dvornik prevzel Denis Šteharnik, vlogo glavnega pomočnika pa nekdanji smučar Boštjan Kline.
Mariborčanka je v novi ekipi našla tisto, kar je pogrešala lani. Verjame, da bo vplivalo tudi na boljše predstave na smučeh. Velik del snežnih priprav so z ekipo opravili v Ushuaii v Argentini, kjer so bili 24 dni in napravili 18 dni snežnih treningov. Skupaj so naredili sedem treningov smuka in tri treninge superveleslaloma ter šest treningov veleslaloma. Za konec priprav ekipo v začetku novembra najverjetneje čaka še pot v Kanado oziroma natančneje v Nakisko, če bodo razmere v Evropi dopuščale drugače, pa se bodo podali nekam bližje v Evropi, da bi zmagovalka enajstih tekem za svetovni pokal kar najbolje pripravljena vstopila v novo sezono, ki se bo za specialistke za hitre discipline začela 12. decembra s smukom v St. Moritzu.
Downhilka tudi v tej sezoni
Tudi v tej zimi se bo 14. marca na Peci pod ambasadorstvom Ilke Štuhec odvila Downhilka, 12 ur trajajoči smučarski izziv oziroma vztrajnostna preizkušnja, namenjena tekmovalnim in rekreativnim smučarjem in deskarjem, ki omogoča tekmovanje v posamični konkurenci in konkurenci parov. Prijave se bodo odprle 12. decembra, na dan začetka sezone za Ilko Štuhec.
Vam gredo vprašanja o koncu kariere in poslovilni tekmi že na živce?
Ne, iskreno me to ne moti. Verjetno bi bilo enako z vprašanji že lani, če bi o tem, da bo verjetno konec, govorila na glas. Pač me čaka zadnja sezona v svetovnem pokalu, če si seveda ne bom premislila, tako kot sem si lani (smeh, op. p.).
Ilka Štuhec in Denis Šteharnik
Kakšno poletje je za vami?
Veliko sem trenirala, mogoče še malce več kot običajno in malce drugače, ker ni bilo treba vsega nagnesti v osem tednov, kot je bila stalnica do zdaj. Po koncu prejšnje sezone sem trenirala, kolikor dolgo je le šlo, potem je bil kratek odmor, sledila je kondicija, dokler nismo šli znova na smuči. Letos smo imeli ogromno časa, tako da smo se lahko posvetili vsemu in delali v miru, na ta način tudi ni presenečenj, kot so se morda dogajala v preteklosti. Fizično se počutim odlično pripravljena, čeprav nisem več najmlajša. Nisem imela niti večjih zdravstvenih težav ali težav s poškodbami, tako da smo naredili, kar smo si zadali.
Na trenutke je bilo zelo naporno, ker je to najtežji del v letu, kar zadeva napore za telo, a potem sledi nagrada, ko vidiš napredek in vidiš, kaj vse zmoreš, koliko si hitrejši in močnejši. Potem pa pride čas za sneg in tega se vedno zelo veselim. Obdobje v Južni Ameriki je bilo letos malce krajše, a zato nič manj intenzivno.
Sezono bo začela decembra, vrhunec pa bodo olimpijske igre februarja.
Ko smo se pogovarjali maja, ko ste obrnili nov list, ste dejali, da si želite predvsem trenerja in ekipo, ki bosta živela za smučanje v tolikšni meri kot vi. Ste zdaj to dobili z Denisom Šteharnikom in Boštjanom Klinetom?
Sem, definitivno sem. Res sem zelo zadovoljna, to mi daje dodatno moč, ne bom rekla motivacije, ker mi te že tako ali tako ne manjka. Res s tem dobim dodatno veselje, pa tudi zaupanje vase. Vem, da sem sama na startu in da moram voziti sama, ampak do tja me pripelje ekipa. Če oni verjamejo v to, kar počnemo, in v nas kot ekipo, je vse skupaj še toliko boljše. To mi zelo pomaga v trenutkih, ko nisem najboljše volje ali pa potrebujem dodatno spodbudo.
Celotna ekipa se je res dobro ujela, dobro delamo in čas je hitro minil, ni bilo občutka, da trdo delamo. Naredili smo odličen trening kamp, pogoji so bili odlični, seveda z nekaj slabšimi dnevi, kar spada zraven. Veliko se nasmejimo, v veselje mi je delati z ljudmi s takšnim zagonom.
Se potem to samozaupanje in zadovoljstvo že kaže tudi na smučeh? Sploh v primerjavi z lansko sezono?
Se, zelo. Tudi ko imam slab dan ali pa mi ves čas težave povzroča en in isti zavoj, vedno najdemo neke skupne rešitve. Ravno pred kratkim je bil en tak dan, pa mi je potem Boštjan dejal: "Vem, da se trudiš, da hočeš izpeljati zavoj tako, kot je treba, vse je v redu in uspelo nam bo." Na ta način je vse skupaj povsem drugače kot sicer, ko se še dodatno vznemiriš. S takšnimi situacijami se potem še lažje soočiš. To dobro delo se preslika tudi v podzavest in potem v trenutkih, ko bi sicer morda zašel v težave, rutinsko najdeš rešitev. Obenem imam na trenutke občutek, kot da ne delam, ker uživam v vsakem trenutku na smučeh.
Vam misli še kdaj zaidejo k tegobam lanske sezone?
Ne, nikakor, niti nimam razloga za to. Iz tiste sezone sem se marsikaj naučila in s tem znanjem grem zdaj dalje, gradim za prihodnost. Ni vredno, da bi o lanskem dogajanju še razmišljala in s tem izgubljala energijo, ker konec koncev ne moremo spremeniti ničesar.
Vaša mama Darja Črnko je bila vse do lani vselej pomemben del vaše ekipe v različnih vlogah, nazadnje tudi kot trenerka. Lani ni bila del dogajanja, je letos kaj drugače?
Letos je spet malce več zraven, a to ni zdaj povsem odvisno samo od mene ali nje, temveč je tukaj tudi glavni trener Denis Šteharnik. On se je z njo že spomladi usedel in pogovoril ter predebatiral načrte in dogajanja. Vesela sem, da je tako. Ni torej neposredno vpeta v dogajanje, je pa bistveno bližje, kot je bila lani.
Darja Črnko
Vam to ugaja?
Ja, seveda, tudi ker so postavljene meje. Jasno in glasno povem, kaj si želim in česa si ne želim.
Letos ste se v pripravah posvetili tudi veleslalomskemu zavoju in predvsem tehničnemu vidiku smučanja. Kako ste zadovoljni?
Nisem najbolj zadovoljna, ker potem bi šli verjetno v Sölden na začetek sezone (smeh, op. p.). Gre po načrtu, čeprav se ne zdi, je osnova zavoja tako v tehničnih disciplinah kot pri hitrih v nekih osnovah zelo podobna. Pri tehničnih disciplinah je tudi z vidika varnosti precej lažje in možnosti za ponavljanje zavojev je bistveno več. Na koncu nič ne pomaga, če tega ne znaš prenesti na hitre discipline. Ničesar nismo zapostavljali, zanimivo pa je videti tudi odziv smuči, spremembo linije glede na to, kaj novega lahko naredim oziroma doprinesem.
Koliko je sezona bolj posebna zaradi olimpijskih iger?
To je vsekakor v glavi, ni pa to zdaj en in edini fokus, ker so tekme prej in tekme kasneje, ki so prav tako pomembne, konec koncev tekme svetovnega pokala nikakor niso brezpredmetne. To je dodaten izziv, olimpijske igre so prav tako precej blizu, a bo vse precej drugače. Te tekme bodo posebne, čeprav Cortino poznamo do potankosti in smo do zdaj točno vedeli, kje spimo, kje jemo, bo zdaj to drugače, ker olimpijske igre so poseben dogodek in bo tudi organizacija povsem drugačna. Navsezadnje je to le tekma, je pa zraven toliko dogajanja, da je to tisto, kar doda piko na i. To je tisto, s čimer se je treba soočiti, vsi pa vemo, zakaj smo tam in kaj moramo storiti.
Na zadnjih velikih tekmah ste imeli sicer kar nekaj smole z razmerami, vremenom, startno številko …
Ja, na žalost, a je, kar je. Vse to je že mimo, spremeniti za nazaj se ne da ničesar. Vsakič se lahko sprašuješ, kaj bi, če bi. Zagotovo pa ostanejo malce grenki spomini, iz tega sem črpala izkušnje, znanje … to zagotovo ni zanemarljivo. Na koncu pa je pomembno, da smučam tako, kot znam.
Vedno se pogovarjamo tudi o vašem odnosu s Smučarsko zvezo Slovenije. Ste se poleti kaj pogovarjali?
Kar zadeva mene, ni nič novega. Deset let imam že svojo ekipo in tudi letos bom morala odpreti lastno denarnico in prispevati k sezoni, ker je program takšen, kot je. Stvari ne postajajo cenejše, ravno nasprotno. Vem, da denarja, ki ga imam na razpolago, ne bo dovolj, a tega sem že navajena, tako da nimam kaj dodati.
Če končava v malce bolj pozitivnem tonu in se vrneva k smučanju, kakšno Ilko bomo letos videli na smučeh?
Sproščeno in veselo, vsaj upam. Če bo tako, bo to posledično pomenilo tudi hitro Ilko, verjamem, da bosta temu sledila tudi smučanje in rezultati.
Preberite še: