Kaj imata skupnega Dončić in Messi? Nič dobrega za Argentinca.

Foto: Reuters

Dawid Kubacki: življenjski ples Poljaka v vetru in snegu

Prvi marčevski dan letošnjega leta je bila na nordijskem svetovnem prvenstvu v Seefeldu v Avstriji na sporedu tekma na srednji skakalnici. Že pred njenim začetkom si nihče ni mislil, da bo na koncu zmagal Dawid Kubacki, ki je do takrat v svetovnem pokalu na stopničkah stal devetkrat (zmagal je samo enkrat), a nikoli na srednji skakalnici. Ko je bil Poljak po prvi seriji šele na 27. mestu, pa bi tistega, ki bi trdil, da bo 28-letni stari znanec svetovnega pokala uro pozneje svetovni prvak, verjetno pospremili s tekmovališča, saj bi se bali, da je neprišteven in kot tak nevaren za okolico.

No, če bi tak možakar res obstajal, bi bil on tisti, ki bi se na koncu smejal. Ob katastrofalnih vremenskih razmerah je Kubackemu namreč uspelo prav to. Iz snežne in vetrovne loterije je Poljak vzel vse, kar mu je ta ponudila. V prvi seriji je zmogel skromnih 93 metrov, v drugi, v kateri je večina tekmovalcev skočila manj kot v prvi, pa je poskrbel za daljavo dneva in s 104,5 metra dolgim skokom prišel do uspeha kariere.

Foto: Reuters

Manchester United: Katarcem se je v Parizu zmračilo pred očmi

Manchester United je bil ob koncu leta 2018 v slabi formi, zato se je od njegove klopi poslovil sloviti Jose Mourinho. Na Old Traffordu so za začasnega trenerja imenovali Oleja Gunnarja Solskjearja, igralsko legendo kluba, ki pa s trenerskim poslom do takrat ni imel opravka. Vsaj v samostojni vlogi ne. Ko je sedel na vroč trenerski stolček najbolj zmagovitega angleškega kluba, ni bilo videti, da je tako. Norvežan je na prvih 11 tekmah dosegel kar deset zmag, izgubil pa ni niti enkrat.

S takšno popotnico je šel na prvo tekmo izločilnih delov lige prvakov in doživel prvi poraz. Z 0:2 je pred domačimi navijači klonil proti zvezdniškemu PSG, za katerega naj bi bili Angleži le nizka ovira na poti do obsesivne želje bogatih katarskih lastnikov francoskega prvaka – naslova evropskega prvaka. Po prvi tekmi se je zdelo, da je res tako.

Pred obračunom v Parizu gostom možnosti za uspeh ni dajal nihče, a potem so nogometaši Manchester Uniteda šokirali, zmagali s 3:1 in pripravili morda največjo nogometno senzacijo v letu 2019. Za zmago s 3:1 v Parizu, ki je pomenila pot v četrtfinale. Da je zgodba z začetka marca še bolj dramatična – Angleži so do tretjega gola, ki je zaradi zadetka več v gosteh pomenil napredovanje, prišli v 94. minuti. In to na kakšen način, Angleži so gol dosegli, potem ko je glavni sodnik, Slovenec Damir Skomina, na belo točko pokazal po posredovanju VAR.

Foto: Reuters

Liverpool: nov neverjeten kolaps Lionela Messija

Barcelona je tudi v prejšnji sezoni lovila svoj šesti naslov evropskega prvaka, na katerega čaka od leta 2015, in bila med glavnimi favoriti, da do njega tudi pride. V polfinalu je v začetku maja na prvi tekmi proti Liverpoolu navdušila in zmagala s  3:0. Predvsem po zaslugi nove čudežne predstave svojega najboljšega nogometaša v zgodovini Lionela Messija, ki je na štadionu Camp Nou uprizoril pravcati šov in z dvema goloma Kataloncem na široko odprl vrata velikega finala.

Zdelo se je, da bo tekma na Anfieldu teden dni pozneje le formalnost, po kateri bo Barcelona prag finala tudi prestopila, a potem se je zgodil njen nov kolaps. Sezono pred tem je v četrtfinalu Barcelona proti Romi izpadla, potem ko je na prvi tekmi pred domačimi navijači zmagala s 4:1, tokrat se ji je zgodilo podobno. Liverpool je ob polčasu vodil z 1:0, v drugem delu igre pa v 25 minutah zabil tri gole, prišel do zmage s 4:0 in uprizoril preobrat, ki bo Messija in soigralce preganjal še dolgo časa. Morda še toliko bolj zaradi tega, ker so v finalu Liverpoolčani precej zlahka odpravili Tottenham in prišli do naslova evropskega prvaka. Polfinale z Barcelono se je tako zdel kot finale pred finalom.

Foto: Reuters

Andy Ruiz: Senzacija v legendarni newyorški dvorani

Prvega junijskega dne je bil v legendarni dvorani Madison Square Garden v New Yorku velik boksarski spektakel, v katerem je ves svet pričakoval novo zmago do tedaj nepremaganega britanskega orjaka Anthonyja Joshue, ki je bil svetovni prvak po verzijah WBA, IBF, WBO in IBO. Nasproti je stal Mehičan Andy Ruiz Jr., ki je naknadno nadomestil Jarrella Millerja. Ta je brez dvoboja in milijonov ostal, ker je bil pozitiven na dopinškem testu.

Suspendirani Američan ali malce zaobljeni Američan mehiških korenin, britanskemu bombarderju je bilo vseeno. Prepričan je bil, da bo zmlatil kogarkoli, ki bo stal na drugi strani ringa. Ko se je Ruiz v tretji rundi znašel na tleh, se je zdelo, da se bo to, kar je napovedoval tudi ves boksarski svet, zgodilo, a se ni. V nadaljevanju se je zgodil veliki preobrat. Pred več kot 20 tisoč gledalci v eni od najbolj opevanih športnih dvoran, ki je videla že marsikateri športni dogodek, je sodnik dvoboj prekinil v sedmi rundi, ko Joshua zaradi vseh udarcev, ki jih je prejel, ni bil več priseben, s tehničnim nokavtom je zmagal Ruiz.

To je bil po mnenju številnih eden od najbolj presenetljivih razpletov boksarskih dvobojev na najvišji ravni, ki so ga nekateri poznavalci primerjali z zmago Busterja Douglasa nad do takrat nepremaganim Mikom Tysonom leta 1990 in zmago Hasima Rahmana nad Lennoxom Lewisom leta 2001. Mimogrede, decembra sta Ruiz in Joshua v ring, tokrat v Savdski Arabiji, stopila še enkrat, dvoboj pa se je končal tako, kot bi se moral prvi. Z zmago Joshue.

Foto: Getty Images

Luka Dončić: novi čudeži čudežnega dečka

Po tem, ko je Luka Dončić z Real Madridom v Evropi kot najstnik osvojil vse, kar se je osvojiti dalo, in na police svojega doma postavil tudi vsa mogoča individualna priznanja, za nameček pa s Slovenijo pri 18 letih postal evropski prvak in bil izbran v idealno peterko prvenstva, je bilo jasno, da v najmočnejši košarkarski ligi na svetu verjetno ne bo statist, a tega, kar mu uspeva v ligi NBA, verjetno ni pričakoval res nihče. Večina vsega, zaradi česar je postal z naskokom najbolj priljubljen športnik in eden od glavnih obrazov zvezdniške NBA, se je zgodila letos.

Prejšnjo sezono je končal s sijajnim povprečjem 21,1 točke, 7,8 skoka in šest asistenc na tekmo, s tem pa prepričljivo osvojil nagrado za najboljšega novinca v ligi. V sezoni, v kateri je z odličnimi igrami do odličnih rezultatov pomagal tudi Dallas Mavericks, je vse skupaj spravil na še višjo raven, ki ga zdaj uvršča med glavne kandidate za absolutno najboljšega igralca rednega dela sezone lige NBA. Noro, kot je nora tudi statistika, ki jo je za zdaj pustil za seboj v tej sezoni.

V povprečju na tekmo dosega 29,3 točke, 9,6 skoka in 8,9 asistence, kar pomeni, da je njegovo povprečje skoraj v povprečju trojnega dvojčka. Teh je v najboljši košarkarski ligi na svetu zbral že kar 16. Njegov dozdajšnji rekord števila točk je 42, skokov je največ na eni tekmi zbral 18, asistenc pa 15. Ne pozabimo, gre za mladeniča, ki ni dopolnil niti 21 let … Noro!

RK Vardar: rokometni čudež ponosnih siromakov

RK Vardar je zagotovo poskrbel za največje rokometno presenečenje v letošnjem letu, ko je v začetku junija na zaključni turnir v Köln prišel kot popoln avtsajder, potem pa šel do konca in po letu 2017 še drugič v treh letih postal evropski prvak. Toda pred dvema letoma je bil najuspešnejši makedonski rokometni klub, ki ga je financiral Sergej Samsonenko, z zvezdniško zasedbo glavni favorit za naslov, tokrat pa je bila zgodba popolnoma drugačna. V Vardarju je, potem ko je omenjeni bogati ruski mogotec napovedal umik iz kluba, vladal kaos, denarja pa ni bilo.

Rokometaši Vardarja so na sklepni turnir prišli precej nezadovoljni, saj dolgo časa niso prejeli plač, a so nato le strnili vrste, iz sebe iztisnili vse oziroma še več in šli do konca. Posebej velik podvig jim je uspel v polfinalu, v katerem so 20 minut do konca proti veliki Barceloni zaostajali že za sedem golov, a nato prišli do neverjetnega preobrata in na koncu zmagali z 29:27. V finalu so s 27:24 premagali še madžarski Veszprem in poskrbeli za največjo rokometno zgodbo leta, h kateri je svoje pristavil tudi slovenski reprezentant Staš Skube.

Tadej Pogačar: mladi Slovenec je osupnil kolesarsko javnost

Za eno od največjih slovenskih športnih presenečenj v tem letu je poskrbel kolesar Tadej Pogačar. Dvajsetletni, vedno umirjeni mladenič s Klanca pri Komendi je v svoji prvi sezoni v ekipi svetovne serije UAE Emirates osupnil kolesarsko javnost. Potem ko je že na začetku sezone z zmago na etapni dirki po portugalski pokrajini Algarve nakazal, da se lahko enakovredno kosa z velikimi kolesarskimi kalibri, je konec avgusta in v začetku septembra svojo namero samo še podkrepil.

Na svoji prvi tritedenski dirki, Dirki po Španiji, kamor je odpotoval z željo po nabiranju izkušenj, je presenetil s kar tremi etapnimi zmagami, in to na najtežjih gorskih etapah, dirko pa končal s 3. mestom v skupnem seštevku, ob boku zmagovalca Primoža Rogliča in drugouvrščenega, legende Alejandra Valverdeja, in v beli majici najboljšega mladega kolesarja.

Mads Pedersen: nihče ni pričakoval, da bo prišel do mavrične majice

Na začetku septembra, malo po Dirki po Španiji, so bile oči kolesarskega sveta usmerjene v najbolj selektivno kolesarsko preizkušnjo sezone, cestno dirko svetovnega prvenstva v Yorkshiru, kjer so v mrazu in dežju zdržale samo največje kolesarske korenine.

Med vsega 46 kolesarji, ki so se pregrizli do cilja, je bil najboljši Danec Mads Pedersen, ki je v vremenski loteriji ob koncu 261-kilometrske preizkušnje od Leedsa do Harrogata poskrbel za prvovrstno presenečenje.

Potem ko so vsi čakali, da bo napadel in zmagal Slovak Peter Sagan, je bil Pedersen v ciljnem šprintu trojice, ki je vse do cilja zadržala prednost pred glavnino, močnejši od Italijana Mattea Trentina in Švicarja Stefana Künga.

24-letnik iz moštva Trek Segafredo je postal prvi Danec, ki je oblekel mavrično majico svetovnega prvaka.

Slovenski odbojkarji: po štirih letih še ena pravljica

V drugi polovici septembra se je v Slovenijo po štirih letih, ko so Slovenci v Bolgariji in Italiji pod vodstvom Italijana Andrea Giannija prišli do naslova evropskih podprvakov, spet naselila velika odbojkarska evforija. Tudi tokrat je na klopi Slovencev sedel Italijan, in sicer Alberto Giuliani, tudi tokrat pa so šli slovenski fantje vse do finala, česar jim pred začetkom 31. evropskega prvenstva ni pripisoval nihče. Pa čeprav je bila Slovenija ob Belgiji, Franciji in Nizozemski gostiteljica tekmovanja.

Slovenci so v predtekmovanju, ki ga je odigrala v Stožicah, s tremi zmagami in dvema porazoma pričakovano napredovala v izločilne dele. V Ljubljani je igrala tudi v osmini finala, ko je ob nabito polni dvorani z veliko pomočjo navijačev premagala Bolgare s 3:1. Še večje presenečenje so Slovenci uprizorili v četrtfinalu, ko so na istem prizorišču s 3:1 odpravili Ruse, s katerimi so v predtekmovanju izgubili z 0:3, v polfinalu pa, prav tako v Ljubljani, s 3:1 izločili še svetovne prvake Poljake. V finalu je bilo slovenske odbojkarske pravljice konec. Srbi so bili prevelika ovira in zmagali s 3:1. Kdo ve, kako bi bilo, če bi bila tudi zadnja tekma prvenstva v Ljubljani. Finale je namreč gostil Pariz …

Foto: Reuters

Salwa Eid Naser: deklica, ki je slekla burko in osvojila svet

V začetku oktobra je na atletskem svetovnem prvenstvu v Dohi športni svet navdušila Salwa Eid Naser, ki je v finalu teka na 400 metrov zmagala s tretjim najboljšim časom v zgodovini ženskega teka na 400 metrov. Ta 21-letna Nigerijka, nekoč Ebelechukwu Agbapounwu, ki je pred leti tekla tudi z burko, je v majici Bahrajna osupnila z rezultatom 48,14, s katerim je za skoraj sekundo popravila najboljši izid sezone na svetu in tudi svoj osebni rekord.

Z rezultatom, ki je bil najhitrejši v tej disciplini po daljnem letu 1983, je šokirala z naskokom prvo favoritinjo za zmago, olimpijsko prvakinjo in lastnico najboljšega izida leta na svetu Shaunae Miller-Uibo, ki je s časom 48,37 popravila svoj osebni rekord, a vseeno ostala brez pričakovane zmage. Zato, ker je mladi, krhki zvezdnici svetovne atletike, ki je ob koncu leta pričakovano dobila naziv najboljše atletinje leta, uspel tek življenja, o katerem se bo govorilo še dolgo časa.

Alice Robinson: mladoletna Novozelandka je osupnila svet

Alice Robinson je v karavano alpskega smučanja v letošnjem letu udarila kot meteor. S komaj dopolnjenimi 17 leti je nase opozorila že na svetovnem prvenstvu v Areju na Švedskem v prvi polovici februarja, ko je bila 17. v veleslalomu, predvsem pa z drugo vožnjo, v kateri je bila najhitrejša od vseh tekmovalk. Da to ni bil le preblisk, je dokazala marca letos, ko je na tekmi svetovnega pokala v Andori v veleslalomu pristala na drugem mestu in postala prva smučarka iz Nove Zelandije po Claudii Riegler iz leta 2002, ki ji je uspelo kaj takega.

V novi sezoni je udarila še enkrat, in sicer že takoj na uvodu sezone 2020, ko je konec oktobra letos v Söldnu v Avstriji v veleslalomu za šest stotink prehitela ameriško zvezdnico Mikaelo Shiffrin in prišla do zmage na tekmi svetovnega pokala, čeprav ni dopolnila še niti 18 let. Na drugi tekmi sezone v Killingtonu v ZDA je ostala brez uvrstitve, potem ko je odstopila na prvi progi, na tretji v Courchevelu v Franciji pa pristala na desetem mestu, tako da je v skupnem seštevku svetovnega pokala v veleslalomu trenutno na šestem mestu in bi bila še višje, če na eni od treh tekem ne bi odstopila. Zagotovo nas tudi zaradi nje čaka razburljivo nadaljevanje sezone in prav zanimivo bo videti, kaj bo mladenka, ki je medtem v začetku meseca dopolnila 18 let, ušpičila v nadaljevanju.