Sreda, 21. 1. 2026, 10.41
2 uri, 3 minute
Je to previsoka cena za Donalda Trumpa?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,99
Donald Trump bi rad kupil Grenlandijo, ki ima trenutno avtonomijo v okviru Danske, in jo spremenil v ameriško kolonijo.
Donald Trump želi Grenlandijo, ki ima veliko še neizkoriščenih naravnih bogastev, za vsako ceno priključiti ZDA. Največji otok na svetu, ki mednarodnopravno pripada Danski, želi kupiti, ne izključuje pa niti uporabe sile. Glede nakupa so se pojavile zamisli, da bi vsak Grenlandec dobil do sto tisoč dolarjev (okoli 86 tisoč evrov), pojavili so se tudi izračuni, da bi nakup ZDA stal do 700 milijard dolarjev (602 milijardi evrov). Koliko pa je v resnici vredna Grenlandija? Pojavljajo se različni izračuni, ki segajo od 12,5 milijarde dolarjev (10,7 milijarde evrov) do nekaj več kot 4,4 bilijona dolarjev (3,75 bilijona evrov).
Prve ameriške zamisli o nakupu Grenlandije so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja, kmalu po nakupu Aljaske od carske Rusije leta 1867. Leta 1868 so Američani za Grenlandijo in Islandijo (obe sta bili pod Dansko) ponudili takratnih 5,5 milijona ameriških dolarjev, kar je takrat predstavljalo 0,07 ameriškega bruto domačega proizvoda (BDP).
Grenlandija kot del ameriške obrambe
Znova so šli Američani resno v nakup Grenlandije leta 1946, ko so ponudili Köbenhavnu takratnih sto milijonov ameriških dolarjev, kar je tedaj predstavljalo 0,04 odstotka ameriškega BDP. Z nakupom ni bilo nič, so pa Danci s sporazumom iz leta 1951 dovolili Američanom vojaška oporišča na otoku.
Ameriška vojska je na Grenlandijo stopila že leta 1941, v času hladne vojne pa so imeli tam na tisoče vojakov in številna oporišča. Zdaj imajo vojake le v oporišču Pituffik (nekdanje ime oporišča je Thule) na severozahodu Grenlandije.
Trumpa v resnici mikajo naravna bogastva?
Glede na to, da bi Danska v skladu s sporazumom iz leta 1951 dovolila Američanom ponovno vojaško krepitev na otoku, so številni prepričani, da si Donald Trump Grenlandije ne želi iz vojaško-obrambnih razlogov, ampak ga mikajo še neizkoriščena grenlandska naravna bogastva (poleg nafte in zemeljskega plina še zlasti strateško vse pomembnejše redke zemlje oziroma redke kovine). Glede na raziskavo iz leta 2023 je bilo na Grenlandiji najdenih 25 od 34 rudnin, ki jih je Evropska komisija označila za kritične surovine.
Grenlandija skriva pod svojim površjem velike zaloge naravnih bogastev, tudi redke kovine, ki postajajo strateško vse pomembnejše.
Po podatkih, navedenih v članku Jacoba Jensena in Freda Ashtona Ocena Grenlandije: Bistvo dogovora (ang. Pricing Greenland: The essence of the deal), ki je bil lani januarja objavljen na spletni strani ameriškega možganskega trusta Ameriški akcijski forum (AAF), so grenlandske ocenjene zaloge nafte in plina vredne nekaj več kot 2,7 bilijona ameriških dolarjev (2,3 bilijona evrov).
Grenlandska vrednost višja od 3,75 bilijona evrov?
Če prištejemo še ocenjene zaloge rudnin (redke kovine, litij, baker, premog, vanadij, berilij, krom, grafit, hafnij, molibden, titan, cirkonij, niobij, antimon …), pa so skupne ocenjene zaloge grenlandskih naravnih bogastev vredne nekaj več kot 4,4 bilijona ameriških dolarjev (več kot 3,75 bilijona evrov).
Po oceni obeh avtorjev se cena zniža, če upoštevamo še grenlandsko podnebje, omejeno delovno silo in pomanjkanje infrastrukture, ki bi omogočila izkoriščanje naravnih bogastev. Tako so ocenjene grenlandske zaloge rudnin vredne 2,3 bilijona evrov, če upoštevamo pogoje in možnostih njihovega pridobivanja, pa se cena rudnin menda zniža na 186 milijard ameriških dolarjev (158,6 milijard evrov).
Pomembne atlantske in arktične pomorske poti
V ceno Grenlandije so lahko po mnenju Jensena in Ashtona vključi tudi njena strateška lega: blizu Grenlandije potekajo pomembne pomorske poti, ki bodo še pomembnejše v primeru bistvene otoplitve podnebja. To bo namreč zelo olajšalo plutje ladij v območju Arktike.
Grenlandija ima pomembno zemljepisno lego, ki bo zaradi otoplitve podnebja še pomembnejša.
Tako lahko za oceno stroškov nakupa Grenlandije uporabimo stroške nakupa Islandije. Če bi ZDA kupile vse poslovne in stanovanjske nepremičnine na Islandiji, bi to stalo 131 milijard dolarjev (111,7 milijarde evrov) oziroma 1,28 milijona dolarjev (1,1 milijona evrov) na kvadratni kilometer.
Ocena strateške lege Grenlandije
Če bi to oceno prenesli na velikost Grenlandije, bi dobili ocenjeno vrednost 2,76 bilijona dolarjev (2,35 bilijona evrov). To zagotavlja grobo oceno cene lokacije Grenlandije in daje nekaj oprijemljive vrednosti neoprijemljivi in težko določljivi ceni ameriške nacionalne varnosti, pišeta Jensen in Ashton.
Svojo ceno morebitnega nakupa Grenlandije je v članku za New York Times postavil tudi nepremičninski razvijalec in nekdanji ekonomist v ameriški centralni banki David Barker. Ta je ocenil vrednost Grenlandije na med 12,5 milijarde dolarjev (10,7 milijarde evrov) in 77 milijard dolarjev (65,6 milijarde evrov).
Američani že od leta 1941 skrbijo za vojaško obrambo otoka. Na njem imajo zdaj vojaško oporišče Pituffik (na fotografiji). Grenlandijo varuje tudi 5. člen zveze Nato, kar pomeni, da bi morebitni ruski ali kitajski napad na otok, pred katerim straši Trump, sprožil skupen odziv članic Nata.
Vsaka od teh Barkerjevih ocen upošteva gospodarsko rast ZDA od nakupa Aljaske (Aljasko so Američani kupili od carske Rusije leta 1867) in gospodarsko rast Danske od nakupa Deviških otokov (te karibske otoke so Danci prodali Američanom leta 1916).
Grenlandija kot ameriška kolonija?
Trump si po objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social Grenlandijo zamišlja kot ameriško ozemlje (US Territory) v okviru ZDA in ne kot ameriško zvezno državo.
Grenlandija je otok, ki ima skoraj 2,17 milijona kvadratnih kilometrov, prebivalcev pa ima nekaj več kot 56 tisoč. Več kot tretjina jih živi v grenlandski prestolnici Nuuk, ki leži na jugozahodu Grenlandije.
Na običajnih zemljevidih je Grenlandija videti zelo velika, a je to zaradi projekcije, ki popači velikost številnih delov sveta. V resnici je Grenlandija 14-krat manjša od Afrike in na primer manjša od afriške države Alžirije, ki ima skoraj 2,4 milijona kvadratnih kilometrov. Za primerjavo: Rusija, ki je največja država na svetu, ima 17,1 milijona kvadratnih kilometrov.
Glede na napovedi Grenlandija, ki ima zdaj avtonomijo v okviru Danske, ne bi dobila status ameriške zvezne države, ampak le status ozemlja oziroma teritorija. Grenlandci tako ne bi imeli pravice glasovanja ameriškega predsednika, glasovali bi lahko le za člana kongresa, ki pa nima volilne pravice. Torej bi bila to dobesedno ameriška kolonija.
