Torek, 13. 1. 2026, 19.22
1 mesec
Ameriški vojaki so že na Grenlandiji. Kdaj sledi Islandija?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,18
Ameriški F-35 v ameriškem vojaškem oporišču Pituffik. Letalo je sodelovalo v ameriško-kanadskih vojaških vajah leta 2023. V oporišču Pituffik je stalno nameščenih 150 ameriških vojakov.
Donald Trump bi rad Grenlandijo, otok, ki je pod dansko suverenostjo, a so na njem že od leta 1941 ameriški vojaki, priključil ZDA. Grozi tudi z vojaško zasedbo, če jim Danska ne izroči oziroma proda otoka. Se bo Trump, če mu bo uspelo zasesti Grenlandijo, ustavil, ali pa bo morda njegov naslednji cilj Islandija, kjer so imele ZDA svoje vojake od leta 1941 do 2006?
"Ali bomo Grenlandijo dobili mi ali pa jo bodo zasedli Kitajci ali Rusi." S temi besedami ameriški predsednik Donald Trump upravičuje svoje grožnje s priključitvijo Grenlandije ZDA. V ozadju ameriške želje po priključitvi Grenlandije, otoka, ki je pod dansko suverenostjo, naj bi bili torej geopolitični vzgibi in ameriška želja po varnosti.
Ameriški vojaki leta 1941 stopijo na grenlandska tla
V resnici so ameriški vojaki že od leta 1941 na Grenlandiji (takrat so želeli prekrižati načrte nacistični Nemčiji, da bi na otoku vzpostavila vojaška oporišča oziroma vojaško letališče), v času hladne vojne in merjanja moči s Sovjetsko zvezo jih je bilo celo nekaj tisoč.
Trenutno imajo Američani na severu Grenlandije vojaško oporišče Pituffik, prej znano kot letalska baza Thule. Poleg tega pakt iz leta 1951 Washingtonu dovoljuje, da na otoku vzpostavi dodatna obrambna območja. Grenlandija je torej obrambno oziroma vojaško že vključena v ZDA. Malo verjetno je, da bi si Kitajci ali Rusi drznili zavzeti Grenlandijo, če so na njej ameriški vojaki.
Velika grenlandska naravna bogastva
Za razliko od Venezuele, kjer Trump javno govori o tem, da ZDA želijo venezuelsko nafto, v resnici pa je v ozadju vojaškega posredovanja geopolitični strah pred širjenjem kitajskega vpliva v Latinsko Ameriko in na t. i. ameriško dvorišče, je na Grenlandiji najverjetneje ravno obratno: Trump govori o kitajski in ruski geopolitični grožnji, v ozadju želje po Grenlandiji pa so v resnici njena naravna bogastva.
Velika večina Grenlandcev zavrača priključitev k ZDA. V videoposnetku vidimo skupino mladih Grenlandcev, ki so proti prodaji otoka ZDA:
Every teenager in Greenland understands what Donald Trump really wants from their country.
— Julian Röpcke🇺🇦 (@JulianRoepcke) January 10, 2026
Listen to the people of Greenland & respect their will.
Anything else would be a declaration of war on 80 years of transatlantic partnership – and it would benefit only Russia and China. pic.twitter.com/PORwXtccmt
Glede na raziskavo iz leta 2023 je bilo na Grenlandiji najdenih 25 od 34 rudnin, ki jih je Evropska komisija označila za kritične surovine. Znanstveniki menijo, da bi lahko imel otok tudi znatne zaloge nafte in plina, piše Al Jazeera.
Američani ponujajo denar Grenlandcem
Vendar Grenlandija ne črpa nafte in plina, njenemu rudarskemu sektorju pa nasprotuje avtohtono prebivalstvo. Gospodarstvo otoka je trenutno v veliki meri odvisno od ribiške industrije ter danskih subvencij.
Omenja se tudi ameriški nakup otoka: vsak Grenlandec (teh je približno 56 tisoč) naj bi dobil do sto tisoč dolarjev (okoli 86 tisoč evrov), torej bi Washington za otok plačal približno 5,6 milijarde dolarjev (4,8 milijarde evrov). Malo, če primerjamo prihodnje donose pri izkoriščanju grenlandskih naravnih bogastev.
Danci zavračajo ameriške ponudbe
To ni prva ameriška želja po nakupu Grenlandije, saj so Američani želeli Grenlandijo kupiti že v letih 1867 in 1868 (takrat so Američani od Danske želeli poleg Grenlandije kupiti tudi Islandijo, ki je bila takrat prav tako pod Danci), nato leta 1910 in leta 1946 oziroma 1947. Vsakič je Köbenhavn zavrnil Washington. Sta pa državi leta 1951 sklenili že omenjeni obrambni sporazum o skupni obrambi Grenlandije.
Prvi ameriški vojaki so na Grenlandijo prišli leta 1941, ko je bila Danska pod nemško okupacijo. Med letoma 1942 in 1944 so na otoku potekali spopadi med Američani in Nemci, ki so na Grenlandiji ustanavljali skrivne postojanke. V času hladne vojne je bilo na Grenlandiji več tisoč ameriških vojakov in več oporišč. Trenutno imajo Američani vojaško oporišče Pituffik, prej imenovano Thule (na fotografiji).
V skladu s sporazumom so ZDA poleg že obstoječih treh letalskih oporišč lahko zgradile še nekaj novih. Kot je pisal britanski The Guardian leta 1952, so imela ameriška letala v teh oporiščih cilj, da ustavijo morebitni napad sovjetskih strateških bombnikov, katerih cilj bi bila glavna industrijska območja ZDA.
Ameriški bombnik zgrmi v ledeno morje
Januarja 1968 se je na Grenlandiji zgodila tudi velika nesreča, ko je strmoglavil ameriški strateški bombnik B-52, ki naj bi nosil štiri vodikove bombe (menda brez jedrskih konic). Letalo je prebilo led in se potopilo v ledeno mrzlo morje.
Dogodek je sprožil spor med Washingtonom in Köbenhavnom, saj je Danska pred tem prepovedala skladiščenje atomskega orožja na danskih tleh, vključno z Grenlandijo. Danci so tudi prepovedali prelete ameriških letal, oboroženih z jedrskim orožjem, prek danskega ozemlja.
Velika večina Grenlandcev noče biti del ZDA
Proti prodaji Grenlandije ni samo Danska, ampak tudi Grenlandci. Po lanski anketi danskega časopisa Berlingske skoraj 85 prebivalcev Grenlandije zavrača možnost prodaje otoka Američanom.
Američani so imeli na Islandiji svoje vojake od leta 1941 do leta 2006. Američani so prav tako branili otok, ki nima lastne stalne vojske. Na fotografiji: ameriški vojaki v ameriškem vojaškem oporišču Keflavik leta 1995.
Grenlandija, ki ima od leta 2009 pravico do odcepitve, je formalno del Danske, a ima svojo izvoljeno vlado in vlada nad večino svojih notranjih zadev, vključno z nadzorom nad naravnimi viri in upravljanjem, Köbenhavn pa še vedno ureja zunanjo politiko, obrambo in finance Grenlandije.
Se bo Trump ustavil pri Grenlandiji? Blizu je namreč Islandija.
Čeprav po anketi YouGov samo sedem odstotkov Američanov podpira ameriško vojaško invazijo na Grenlandijo, seveda ni mogoče izključiti ameriškega vojaškega prevzema otoka. Vprašanje pa seveda je, ali se bodo Američani potem ustavili.
V bližini je namreč še en otok – Islandija. Tudi ta otok je povezan z Dansko. Nekdaj je bil del Danske, od leta 1918 pa je bil z Dansko povezan s personalno unijo, kar pomeni, da je bil danski kralj obenem tudi kralj Islandije. Potem ko je aprila 1940 nacistična Nemčija v nekaj urah zasedla Dansko, so Britanci preventivno najprej aprila 1940 zasedle Ferske otoke, maja istega leta pa še Islandijo.
Ameriška vojska na Islandiji od leta 1941 do leta 2006
Julija 1941 so na Islandijo namesto britanskih oziroma kanadskih prišli ameriški vojaki. Leta 1944 so se Islandci na referendumu odločili za ločitev od Danske in ustanovili neodvisno republiko. Leta 1946 so ameriške sile zapustile Islandijo, a so imeli Američani pravico do vrnitve. To se je zgodilo že leta 1951, ko so se ameriški vojaki zaradi zaostritve hladne vojne vrnili na otok.
Za ameriško vojsko je bila Islandija pomembna za spremljanje gibanja sovjetskih podmornic in za prestrezanje morebitnega sovjetskega napada strateških bombnikov v smeri ZDA. Ameriška vojska je otok zapustila leta 2006, a je sporazum iz leta 1951 še vedno v veljavi. Menda so ZDA v času Baracka Obame razmišljale o vrnitvi ameriške vojske na otok. Islandija je tudi ustanovna članica Nata, čeprav nima stalne vojske.
