Sreda, 21. 1. 2026, 11.55
56 minut
Kaj zamrznitev trgovinskega sporazuma med EU in ZDA pomeni za Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
Slovenski izvoz v ZDA je raznolik, a hkrati osredotočen na visokotehnološke izdelke z višjo dodano vrednostjo, kot so stroji, električna oprema in medicinski instrumenti, vključuje pa tudi železo, jeklo in dele za avtomobilsko industrijo. Uvoz iz ZDA je večinoma vezan na organske kemijske proizvode, dopolnjujejo pa ga električni stroji, mehanske naprave in druge industrijske surovine.
Evropski parlament bo danes v luči novih groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa s carinami začasno ustavil postopek potrjevanja trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki sta ga strani sklenili julija lani. Čeprav gre na prvi pogled za politično in proceduralno odločitev, ima ta lahko zelo konkretne posledice tudi za slovensko gospodarstvo.
ZDA so za Slovenijo pomemben, čeprav ne največji trgovinski partner. Slovenija je po zadnjih dostopnih podatkih portala Izvozno okno v letu 2024 v ZDA izvozila za 922 milijonov evrov blaga, uvozila pa za 1.185 milijonov evrov. Skupno je blagovna menjava dosegla 2,1 milijarde evrov. S tem so se ZDA uvrstile na 12. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi. Ta je v zadnjih petih letih naraščala, Slovenija je sicer nekajkrat več blaga izvozila v ZDA, kot ga je uvozila. Leta 2024 pa se je trend obrnil, ko je Slovenija prvič iz ZDA uvozila več blaga, kot ga je tja izvozila.
Vsako zaostrovanje trgovinskih odnosov med Brusljem in Washingtonom zato ne ostane brez vpliva na domača podjetja, izvoznike in posredno tudi zaposlene.
Trgovinski sporazum kot varovalka pred hujšimi scenariji
Julija 2025 doseženi dogovor med EU in ZDA ni bil klasičen prostotrgovinski sporazum, temveč bolj politični kompromis, s katerim sta strani želeli omejiti trgovinske napetosti. Med drugim je predvideval uvedbo 15-odstotnih carin na večino evropskega izvoza v ZDA – kar je bilo precej manj od carin, s katerimi je ameriški predsednik Donald Trump večkrat grozil.
A sporazum še ni začel veljati, saj ga morata potrditi Evropski parlament in Svet EU. Prav ta postopek bo danes najverjetneje zamrznjen, dokler ne bo jasno, ali bo Washington dejansko uvedel nove enostranske carinske ukrepe. Trump je namreč v soboto več evropskim državam zagrozil s postopno uvedbo carin v višini do 25 odstotkov, če nadzora nad Grenlandijo ne bodo prepustile ZDA.
Na jesenski poziv gospodarskega ministrstva za posredovanje interesa za izvzetje izdelkov iz 15-odstotnih carin na izvoz v ZDA se je odzvalo približno 30 slovenskih podjetij. Med izdelki, za katere so predlagala izjeme, so plastika, guma, tekstil, stroji in mehanske naprave, električni stroji in oprema ter optični, merilni, kontrolni in medicinski instrumenti. Zanje bi se namesto 15-odstotne splošne carinske dajatve uporabljala dosedanja nižja stopnja za države z največjimi ugodnostmi, t. i. stopnja MFN (Most Favoured Nations Treatment).
Kako pomembne so ZDA za Slovenijo?
Slovenski izvoz v ZDA je razmeroma raznolik, a hkrati osredotočen na visokotehnološke izdelke z višjo dodano vrednostjo, kot so stroji, električna oprema in medicinski instrumenti, vključuje pa tudi železo, jeklo in dele za avtomobilsko industrijo. Uvoz iz ZDA je večinoma vezan na organske kemijske proizvode, dopolnjujejo pa ga električni stroji, mehanske naprave in druge industrijske surovine.
Za slovenska podjetja je največji problem trenutne situacije negotovost. Dokler ni jasno, kakšna bodo pravila igre, podjetja težko načrtujejo proizvodnjo, sklepajo dolgoročne pogodbe ali odločajo o novih investicijah, povezanih z ameriškim trgom.
Če bi ZDA enostransko uvedle višje carine na evropske izdelke, bi se slovenski izvozniki znašli pred težko izbiro. Ali ohraniti iste cene in zaradi višjih carin tvegati izgubo kupcev ali pa prevzeti del stroškov na svoja ramena in s tem zmanjšati dobičkonosnost. Oboje je za majhno in odprto gospodarstvo, kot je slovensko, problematično.
Posredni učinki skozi evropske dobavne verige
Učinki morebitnih carin se ne bi ustavili pri podjetjih, ki neposredno izvažajo v ZDA. Slovenija je močno vpeta v evropske dobavne verige, zlasti v avtomobilski, strojni in elektroindustriji. Če se zaradi carin zmanjša izvoz nemških, francoskih ali italijanskih podjetij v ZDA, se to hitro pozna tudi pri njihovih dobaviteljih v Sloveniji.
Poleg tega bi se lahko podražil uvoz določenih ameriških surovin, komponent ali tehnologij, kar bi dodatno obremenilo slovenska podjetja in končne potrošnike.
Politika pred ekonomijo?
Trumpove grožnje s carinami številni analitiki razumejo predvsem kot politično orodje pritiska, ne pa nujno kot ekonomsko premišljeno strategijo. Kljub temu zgodovina njegovega prvega mandata kaže, da so se takšne grožnje pogosto tudi uresničile.
Evropska unija ima sicer na voljo protiukrepe, vključno z instrumenti za zaščito pred gospodarskim izsiljevanjem, a so ti počasni in politično zahtevni. Za majhne države, kot je Slovenija, to pomeni predvsem, da bodo morale slediti skupnim evropskim odločitvam, tudi če bodo te za nekatere panoge boleče.
Po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka je EU najbolj ranljiva na obrambnem področju in na področju storitev tehnoloških velikanov. "Menim, da se bo Amerika na kakšen resen odgovor EU odzvala na teh dveh področjih. Ne bo ostala pri trgovinskem področju. Tudi tu vidimo, da carine niso instrument ekonomske politike, temveč so instrument geopolitike. Če Trump z nečim ne bo zadovoljen, bo dvignil carine, kar pa nima več zveze z ekonomijo, temveč z geopolitičnimi cilji. Vedno jasneje postaja, da je carinska politika Trumpa, ki jo je začel že zelo zgodaj, del širše zgodbe sprememb mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov," je v torkovih Odmevih opozoril Mrak.
Kaj lahko pričakujemo?
Kratkoročno zamrznitev sporazuma pomeni več previdnosti in manj poguma pri poslovnih odločitvah. Srednjeročno bi se lahko ob uresničitvi carin zgodila preusmerjanja izvoza na druge trge in prilagoditev v dobavnih verigah. Dolgoročno pa bo za Slovenijo ključno, ali bo EU z ZDA uspelo vzpostaviti stabilen in predvidljiv trgovinski okvir.
Zamrznitev trgovinskega sporazuma tako ni zgolj diplomatska gesta, temveč opozorilo, kako hitro se lahko globalna trgovina spremeni v politično orožje – in kako ranljive so pri tem majhne, izvozno usmerjene države, kot je Slovenija.
