Ponedeljek, 29. 12. 2025, 10.41
37 minut
The Economist: te države so globalna presenečenja leta 2025
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
Skupno gledano je bilo leto 2025 gospodarsko boljše od pričakovanj, a inflacija ostaja glavni izziv, ugotavlja The Economist.
Kljub strahu pred recesijo po Trumpovi trgovinski vojni se leto 2025 končuje stabilno. Svetovni BDP je zrasel za tri odstotke, brezposelnost ostaja nizka, borze so beležile dobičke, inflacija pa je še vedno med izzivi. Ta v večini držav OECD namreč še vedno presega ciljna dva odstotka, navaja v letnem pregledu portal The Economist. Med 36 državami je na podlagi inflacije, rasti, zaposlovanja in borznih rezultatov izbral zmagovalko - Portugalsko, odlično pa se je odrezala tudi Slovenija, ki se je uvrstila na 9. mesto.
Letos je gospodarsko najbolje šlo Portugalski. Država je združila močno rast, ki je posledica razcveta turizma in priseljevanja bogatašev zaradi nizkih davčnih stopenj, poleg tega ima Portugalska nizko stopnjo inflacije in živahen delniški trg.
Kakšno je bilo leto 2025 za svetovno gospodarstvo
Na splošno gre dobro celotni južni Evropi, poudarja The Economist. Blizu vrha so Španija, Grčija in Italija. Zadnja je prehitela celo ZDA. Tudi Francija se kljub političnemu kaosu uvršča precej dobro.
Odlično uvrstitev je dosegla tudi Slovenija, ki se je zavihtela na deveto mesto. V deseterico se je uvrstila predvsem zaradi visoke rasti delniškega trga (52,8 odstotka) in spodobne gospodarske rasti (1,6 odstotka).
@TheEconomist : Slovensko gospodarstvo v letu 2025 kar 9.najboljše na svetu
— Žiga Malek (@ZigaMalek) December 16, 2025
Slovenski mediji: katastrofalno stanje, Slovenci bi moral znoret
(nisem volil strank koalicije, mi je pa zanimiva ta diskrepanca med tujimi in domačimi mediji) pic.twitter.com/6vOuOStqLp
Uvrstitve v Evropi in drugod – trendi in presenečenja
Države proti severu Evrope so se odrezale slabše. Najmanj spodbudne so številke v Estoniji, na Finskem in Slovaškem, v spodnjem delu lestvice ostajata Nemčija in Velika Britanija.
Nekje na sredini so ZDA, kjer je razmeroma močan trg dela zasenčila relativno visoka inflacija. Z ekstremno visoko inflacijo se sooča Turčija, medtem ko na Švedskem zaradi skoraj ničelne stopnje inflacije med ekonomisti nastaja strah pred deflacijo, ki odvrača od porabe in povečuje realno dolžniško breme. The Economist sicer opazuje jedrno inflacijo, kjer so zaradi nestanovitnosti izločene cene hrane in energije.
Velik udarec padec vrednosti delnic velikana
V analizi so kot specifično označili Irsko, ki je zabeležila spektakularno 12-odstotno rast BDP, vendar so podatki zavajajoči. Številne velike multinacionalke, ki na Irskem beležijo dobiček, namreč izkrivljajo nacionalne račune države, zato irski ekonomisti raje uporabljajo "spremenjeno skupno domače povpraševanje", ki ga izdeluje nacionalni statistični urad. Ta kaže 3,2-odstotno rast.
Na borzi so se zgodili nekateri preobrati. Tako je Izrael izmeril najvišjo rast delniškega trga (delnica banke Bank Leumi je pridobila 70 odstotkov), Portugalska dosega več kot 20-odstotno rast, na drugi strani pa je danski borzni trg utrpel močan udarec zaradi 60-odstotnega padca vrednosti farmacevtskega podjetja Novo Nordisk.
