Sreda, 21. 1. 2026, 13.49
1 ura, 23 minut
Humanoidni robot Max prvi te vrste v Sloveniji
Na Ptuju so danes javnosti predstavili humanoidnega robota, poimenovanega Max, ki je plod tudi slovenskega znanja. Gre za prvega tovrstnega robota v Evropi, ki je zmožen neprekinjenega delovanja, pojasnjujejo zastopniki. Namenjen je industrijskim opravilom, sposoben pa se je tudi pogovarjati.
"To je prvi takšen robot v Evropi in trenutno edini, ki je sposoben delati 24 ur na dan, sedem dni v tednu. Nima praznikov, bolniške, potrebuje le menjavo baterije, ki si jo lahko zamenja sam," je za STA povedal Urban Pevnik, direktor podjetja Hiproject, ki v Sloveniji zastopa kitajskega proizvajalca robota Ubtech Walker S2.
Mehanski izvajalec z umetno inteligenco
Robot lahko po njegovih besedah nadomesti tri zaposlene, ki se lahko prekvalificirajo za lažja in manj naporna opravila, je dejal Pevnik. Gre za mehanskega izvajalca z umetno inteligenco, ki opravlja fizična dela in hkrati uporablja napredne algoritme umetne inteligence.
Max je zasnovan za širok nabor nalog od varovanja in logistike do pomoči vodstvu proizvodnje. "Robot je lahko varnostnik, asistent direktorja proizvodnje, lahko pomaga pri prenašanju škatel ali prinaša orodje iz skladišča," je navedel Pevnik. Trenutno lahko nosi do 15 kilogramov, do konca leta pa pričakujejo povečanje nosilnosti do 100 kilogramov.
Strojno opremo robota je prispeval kitajski proizvajalec Ubtech iz Šenzen. "Hardver smo vzeli od Kitajcev, pamet pa zasnovali s slovenskim znanjem," je poudaril Pevnik. Hiproject za tega proizvajalca v Evropi opravlja tudi vlogo uradnega zastopnika, integratorja, servisnega centra in izobraževalnega partnerja, je dodal.
Niso še odporni proti prahu, vodi in ekstremnim temperaturam
Humanoidni roboti kljub hitremu razvoju še niso brez omejitev. Trenutni modeli še niso odporni proti prahu, vodi in ekstremnim temperaturam, kot so –30 ali +60 stopinj Celzija, standarde za takšno odpornost pa po Pevnikovih napovedih pričakujejo šele v prihodnjem letu.
Prav tako Evropa še nima ustreznih varnostnih predpisov za množično uporabo humanoidnih robotov v industriji, zato Maxa za zdaj vodijo prek operaterja na daljavo. Če je vklopljen varnostni sistem, se robot umika ljudem v bližini, kar lahko v omejenem prostoru pomeni tudi tveganje za poškodbe, zato je po Pevnikovem mnenju nujno zagotoviti varno okolje ter jasne standarde in certificiranje podjetij, ki bodo takšne robote uvajala v proizvodnjo.
Klasični roboti ne zmorejo popolne avtomatizacije. "Do približno 85 odstotkov lahko avtomatiziramo s klasičnimi roboti, zadnjih od deset do 15 odstotkov pa omogočajo humanoidni roboti," je dejal Pevnik. Ti po njegovih besedah pomenijo tudi priložnost, da se slovenska industrija razvija brez večjega zanašanja na tujo delovno silo.
Pevnik pričakuje, da se bo uporaba humanoidnih robotov hitro širila tudi zunaj industrije, v turizem, trgovino in celo gospodinjstva. "Predvidevamo, da bi v od treh do petih letih vsak peti uporabnik imel doma robota za gospodinjska opravila," je dejal.
Lahko je varnostnik, asistent direktorja proizvodnje, lahko prenaša škatle ...
Po njegovih besedah robot Max trenutno deluje pod nadzorom operaterja na daljavo, saj evropski predpisi še ne omogočajo popolnoma varnega samostojnega delovanja humanoidnih robotov v industrijskem okolju. "Evropa je tukaj počasnejša, kot bi si želeli, zato sodelujemo tudi pri pripravi novih direktiv in standardov," je dejal.
Max je zasnovan za širok nabor nalog od varovanja in logistike do pomoči vodstvu proizvodnje. "Robot je lahko varnostnik, asistent direktorja proizvodnje, lahko pomaga pri prenašanju škatel ali prinaša orodje iz skladišča," je navedel Pevnik. Trenutno lahko nosi do 15 kilogramov, do konca leta pa pričakujejo povečanje nosilnosti do sto kilogramov.
Cena? Začne se pri okoli 150 tisočakih.
Cena robota se po njegovih besedah začne pri približno 150 tisoč evrih in lahko z integracijo doseže do 300 tisoč evrov. Med potencialnimi kupci so predvsem velika podjetja z več sto zaposlenimi, ki jim primanjkuje delovne sile za lažja, a ponavljajoča se opravila.
Pevnik pričakuje, da se bo uporaba humanoidnih robotov hitro širila tudi zunaj industrije, v turizem, trgovino in celo gospodinjstva. "Predvidevamo, da bi v od treh do petih letih vsak peti uporabnik imel doma robota za gospodinjska opravila," je dejal.
Cena robota se po njegovih besedah začne pri približno 150 tisoč evrih in lahko z integracijo doseže do 300 tisoč evrov. Med potencialnimi kupci so predvsem velika podjetja z več sto zaposlenimi, ki jim primanjkuje delovne sile za lažja, a ponavljajoča se opravila.
Robotizacija ne pomeni le izgube delovnih mest, ampak ...
Hkrati zatrjuje, da robotizacija ne pomeni le izgube delovnih mest. "Res je, da bomo del ljudi umaknili s proizvodnih linij, a več kot dvakrat toliko kadra bomo potrebovali pri novih poklicih. Torej programerjev, mehatronikov, strojnikov in serviserjev robotov," je poudaril. V Hiprojectu so se že povezali z izobraževalnimi ustanovami in raziskovalnimi inštituti, da bi pravočasno zagotovili ustrezen kader.
Po njegovih besedah je zanimanje za humanoidne robote veliko tudi v širši regiji. "V Sloveniji je interes izkazalo od pet do šest podjetij, podobno na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni in Makedoniji, v Evropo pa gremo marca," je dejal.
Prve referenčne industrijske aplikacije pričakujejo do sredine leta.
Oglejte si še:
umetna inteligenca