Četrtek, 19. 2. 2026, 6.40
3 tedne
Ministrstvo za notranje zadeve
Reforme, ki so spremenile Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
V zadnjem obdobju so bile v Sloveniji sprejete pomembne reforme na področju notranje varnosti, katerih cilj je povečati varnost prebivalcev in izboljšati učinkovitost policije. Ključna sprememba je novi zakon o varstvu javnega reda in miru, ki uvaja strožje ukrepe proti nasilnemu vedenju, višje globe ter večjo vlogo občinskih redarstev. Spremenjena je bila tudi zakonodaja o delovanju policije, ki krepi zaščito žrtev in položaj policistov, ter zakon o orožju, ki omogoča prostovoljno izročitev nezakonitega orožja.
Branko Zlobko, član stranke Gibanje Svoboda, je mandat nastopil 21. novembra 2025.
V mandatu 2022-2026 so na ministrstvu za notranje zadeve skupaj s policijo izvedli obsežen nabor zakonodajnih, organizacijskih in razvojnih sprememb. Te so bile usmerjene v krepitev javne varnosti, učinkovitejše upravljanje migracij, modernizacijo policije ter digitalizacijo postopkov. Ob tem je resor okrepil mednarodno sodelovanje in zagotovil pomembne investicije v infrastrukturo ter opremo.
Kaj prinaša nov zakon?
Med pomembnejšimi sistemskimi spremembami je sprejem novega zakona o varstvu javnega reda in miru, ki velja od 28. januarja 2026. Ta prinaša strožje ukrepanje proti nasilnemu in drznemu vedenju, višje globe za prekrške na športnih prireditvah, jasnejšo ureditev beračenja ter sankcioniranje nedostojnega vedenja na javnih krajih. Pristojnosti za posamezne prekrške so dodeljene tudi na občinska redarstva, kar je v skladu z načrtom prihodnje splošne varnostne politike.
Sprejete so bile tudi novele zakonov o organiziranosti in delu v policiji ter o nalogah in pooblastilih policije, ki krepijo zaščito žrtev družinskega nasilja, izboljšujejo status in zaščito policistov ter povečujejo učinkovitost delovanja policije.
S spremembami in dopolnitvami zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki so začele veljati 21. novembra 2025, notranje ministrstvo zagotavlja tudi tesnejšo vpetost policije v delovanje lokalne skupnosti. Fotografija je iz Novega mesta.
Na področju orožja so uvedli možnost prostovoljne izročitve orožja oziroma streliva brez veljavne orožne listine. Državni zbor je dopolnitev zakona o orožju sprejel po tragičnem dogodku v Novem mestu, v katerem je umrl 48-letni Aleš Šutar. Vlada je želela z dopolnitvijo zagotoviti več varnosti oziroma čim bolj zmanjšati kriminaliteto, povezano z orožjem, posledično pa zagotoviti bolj kakovostno življenje za vse prebivalce.
Učinkovitejše upravljanje migracij
Resor je v mandatu dosegel občuten upad nedovoljenih prehodov meje. V letu 2025 se je število nedovoljenih vstopov zmanjšalo za 39 odstotkov v primerjavi z letom 2024 in še izraziteje glede na leto 2023. Zmanjšalo se je tudi število kaznivih dejanj tihotapljenja ljudi.
K temu so pomembno prispevali okrepljeno mednarodno sodelovanje, vzpostavitev tristranskih patrulj s Hrvaško in Italijo, sodelovanje v operativnih skupinah Europola ter začasna ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah. Aktivirana je bila tudi pomoč Slovenske vojske pri širšem varovanju meje.
V letu 2025 je bilo na naših notranjih mejah obravnavanih 28.182 nedovoljenih vstopov, manj kot leta 2024, ko je bilo teh 46.219, in še manj kot leta 2023, ko je bilo nedovoljenih vstopov kar 60.601. Na fotografiji je mešana patrulja slovenske in italijanske policije.
Z novelami zakona o tujcih, vključno z zadnjo, ki je začela veljati 21. maja 2025, so uvedli rešitve za digitalne nomade, olajšano zaposlovanje tujcev ter okrepljeni integracijski programi, vključno z brezplačnimi tečaji slovenskega jezika.
- Na podlagi Memoranduma o soglasju o skupnih tristranskih patruljah na zunanji meji Republike Hrvaške, ki je bil podpisan januarja 2025, so junija 2025 na zunanji meji Hrvaške začele delovati skupne tristranske patrulje slovenske, hrvaške in italijanske policije. Ta oblika sodelovanja pomeni pomemben korak pri poglabljanju regionalnega policijskega povezovanja v skupnem prizadevanju za večjo varnost in zaščito zunanjih meja Evropske unije. Namen tristranskih patrulj je okrepitev skupnega nadzora zunanje schengenske meje, boj proti čezmejnemu kriminalu ter preprečevanje nedovoljenih migracij.
- Z aktivacijo 37. člena zakona o obrambi Slovenska vojska (SV) sodeluje s policijo pri širšem varovanju državne meje v notranjosti državnega ozemlja. Sodelovanje se je začelo izvajati na območju Policijske uprave Novo mesto 7. novembra 2025. Pripadniki SV nudijo pomoč policistom pri obravnavi migrantov v registracijskem centru na območju Obrežja in izvajajo naloge, povezane s prevozom tujcev v registracijski center, v Azilni dom v Ljubljani ali njegove izpostave.
Dolgoročni razvoj policije
23. oktobra 2025 so sprejeli Resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije 2026-2035, ki predstavlja najvišji razvojno usmerjevalni dokument, namenjen policiji, in hkrati dolgoročni planski dokument, ki zagotavlja platformo in okvir za dolgoročni razvoj policije in je hkrati temelj srednjeročnih načrtov dela policije. Gre za strateški dokument, ki odgovarja na ključna vprašanja dolgoročnega razvoja policije in zagotavlja konstantnost prioritet in vlaganje v varnost. Prav tako je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete 2024-2028, ki utira pot k boljši varnosti posameznikov. Predstavlja temeljno vodilo za oblikovanje nacionalne varnostne politike, ki jo oblikuje država.
Na področju preprečevanja trgovine z ljudmi je bil sprejet nov akcijski načrt, Slovenija pa je bila po napredku ponovno uvrščena med države, ki v celoti izpolnjujejo minimalne standarde na tem področju.
Digitalizacija in modernizacija
V tem mandatu so na notranjem ministrstvu zaključili projekt digitalizacije dokumentarnega gradiva MNZ, s čimer resor prehaja na brezpapirno poslovanje. Uvajajo se tudi novosti pri osebnih izkaznicah in potnih listih, vključno z dvojezičnimi osebnimi izkaznicami ter pripravo nove serije biometričnih potnih listov.
Na zunanjih schengenskih mejah so uvedli sistem vstopa in izstopa (ang. Entry Exit Sytem-EES), ki bo v celoti zaživel 10. aprila 2026.
Investicije in oprema
Izvedene so bile celovite energetske obnove policijskih objektov, konkretno objektov Policijska uprava Kranj in Policijska postaja Kranjska Gora. Postavili so 30 polnilnih postaj za električna službena vozila, obnovili službena stanovanja policije, odstranili ograje na meji, postavili štiri nove stražarske hiške v Ljubljani, rekonstruirali objekt št. 6 v Sektorju za oskrbo Gotenica, lani pa so sklenili tudi sodno poravnavo v pravdni zadevi zaradi ugotovitve lastninske pravice med Republiko Slovenijo in Občino Ankaran. Primopredaja nepremičnin z Občino Ankaran je bila opravljena septembra lani.
Prvič v zgodovini država kupuje namenska helikopterja za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči.
Reševalni helikopter na Vršiču
Uspešno so izvedli javno naročilo za oddajo naročila blaga po odprtem postopku za nakup in vzdrževanje dveh novih namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Predvidena dobava prvega namenskega helikopterja za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči je najkasneje do 29. oktobra 2027, drugega helikopterja pa najkasneje do 29. februarja 2028. "Gre za pomemben prispevek v nizu aktivnosti za izboljšanje in dvig učinkovitosti izvajanja nujne medicinske pomoči s helikopterji, kar predstavlja pomemben učinek na celotno državo oziroma prebivalstvo Slovenije," so poudarili na ministrstvu.
Prispevek k medresorskim projektom vlade
Ministrstvo za notranje zadeve je v mandatu pomembno prispevalo k medresorskemu sodelovanju na področju zagotavljanja varnosti. 27. novembra 2025 je začel veljati zakon o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (t. i. Šutarjev zakon), ki krepi pooblastila policije in uvaja dodatne ukrepe za večjo varnost prebivalcev.
Poseben poudarek je bil namenjen varnosti vzgojno-izobraževalnih in visokošolskih zavodov. MNZ in policija sta skupaj z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in inovacije pripravila protokole obveščanja in ukrepanja v primeru groženj zavodom. Na tej podlagi so izvedli številna usposabljanja zaposlenih za ravnanje ob grožnjah ali napadih. Protokole so leta 2025 na podlagi izkušenj iz prakse posodobili, pripravili pa tudi jasna priporočila za ravnanje ob prejetih grožnjah po telefonu, pošti ali elektronski poti. Aprila 2025 je bil na Brdu pri Kranju organiziran tudi strokovni posvet, ki je potrdil pomen usklajenega delovanja vseh pristojnih institucij pri soočanju z varnostnimi tveganji.
Na področju vključevanja tujcev sta bili sprejeti Strategija vključevanja tujcev v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije ter prenovljena Strategija na področju priseljevanja, ki sta definirali strateške cilje in ukrepe na različnih področjih priseljevanja in integracije.
Pomemben napredek so dosegli tudi na področju preprečevanja trgovine z ljudmi. Vlada je februarja 2025 sprejela Akcijski načrt za boj proti trgovini z ljudmi za obdobje 2025-2026. Slovenija kot vodilna država mreže nacionalnih koordinatorjev Jugovzhodne Evrope aktivno krepi regionalno sodelovanje, pri čemer je bila marca 2025 sprejeta nova strategija delovanja mreže za obdobje 2025-2029 ter deklaracija v podporo njenemu delu. Mednarodno priznanje napredka potrjuje tudi poročilo ameriškega zunanjega ministrstva (TIP Report), ki je Slovenijo ponovno uvrstilo med države, ki v celoti izpolnjujejo minimalne standarde na področju preprečevanja in boja proti trgovini z ljudmi.
Intenzivne priprave na implementacijo evropskega pakta
Med cilji, ki v tem mandatu še niso bili v celoti zaključeni, je priprava zakonske rešitve za ureditev izvajanja zakonodajnega okvira Pakta o migracijah in azilu v Republiki Sloveniji. Gre za izjemno zahtevno in kompleksno vsebinsko področje, ki posega na več pravnih, organizacijskih in operativnih ravni, zato želijo zagotoviti dovolj časa za poglobljeno strokovno razpravo, vključitev pripomb strokovne javnosti ter celovito medresorsko uskladitev.
Priprava zakona je potekala v tesnem sodelovanju z drugimi resorji ter ob vključevanju nevladnih in mednarodnih organizacij. Kljub temu da zakon še ni dokončno sprejet, aktivnosti za izvajanje pakta potekajo intenzivno, saj se del določb evropske zakonodaje uporablja neposredno. V teku so nadgradnje informacijskih sistemov, zagotavljanje ustreznih prostorov za izvajanje postopkov pregleda na meji in mejnih postopkov ter krepitev kadrovskih zmogljivosti za izvajanje novih nalog. Vse aktivnosti so opredeljene v nacionalnem izvedbenem načrtu in potekajo skladno s časovnico, tako da bo Republika Slovenija do 12. junija 2026 pripravljena na polno izvajanje pakta.
Konec leta 2023 se je zaključilo črpanje Sklada za azil in vključevanje državljanov tretjih držav (AMIF) ter Sklada za notranjo varnost (ISF) v okviru obdobja 2014-2020, kjer MNZ deluje kot organ upravljanja za RS. Končna realizacija v okviru AMIF znaša 20,58 milijona evra oziroma 99,7 % dodeljenih sredstev, v okviru ISF pa 47,84 milijona evra oziroma 81,9 milijon % dodeljenih sredstev RS. "Nerealizirana so ostala dodatna namenska sredstva, ki jih je EK namenila za realizacijo projektov EES, ETIAS in SIS in smo lahko od razpoložljivih 13 milijonov evrov realizirali samo 3,1 milijona evrov zaradi postavljenih pravil upravičenosti in zamude pri implementaciji projektov na ravni EU, ni pa jih bilo mogoče prestaviti na druge projekte," so pojasnili pri ministrstvu.
V finančni perspektivi 2021-2027 so se dodeljena sredstva za Republiko Slovenijo na področju skladov notranje varnosti bistveno povečala, z oddano spremembo programov v začetku novembra 2025 pa so prejeli še 31,26 milijona evrov v okviru AMIF in 10,1 milijona evrov v okviru Instrumenta za upravljanje meja in vizume (IUMV) za izvedbo projektov v okviru Pakta o migracijah in 5,57 milijona evrov za izvedbo projektov v okviru SNV. Izvajanje projektov se je začelo konec leta 2023. Obdobje upravičenosti za projekte perspektive 2021-2027 se zaključi konec leta 2029.
V okviru Načrta za okrevanje in odpornost je bilo MNZ za projekt Digitalizacija notranje varnosti dodeljeno 26,3 milijona evrov. "Oba mejnika, vezana na realizacijo projekta, sta bila dosežena, projekt je v fazi zaključevanja. Skupaj z MJU smo realizirali tudi mejnik za postavitev polnilnih mest, kjer je bil za realizacijo projekta policiji dodeljen 1 milijon evrov," so še navedli pri notranjem ministrstvu.
