Sreda, 18. 2. 2026, 15.11
2 tedna, 5 dni
Igralka znano oznako za brezposelnost izkoristila v lastno korist
Odločitev indonezijske igralke in podjetnice Prilly Latuconsina, da na svojem LinkedIn profilu vklopi znano oznako "Open to Work", je sprožila ostre kritike in razpravo o tveganjih, ko blagovne znamke in zvezdniki izkoriščajo simbole delavskega razreda sebi v prid.
Ime indonezijske igralke, voditeljice in pevke Prilly Latuconsina se zadnje dni v medijih pojavlja z negativno konotacijo. Konec januarja je na svojem LinkedIn profilu namreč aktivirala znano oznako "Open to Work", ob čemer je pojasnila, da je to storila zato, ker si želi preizkusiti nove stvari zunaj filmske industrije in poslovnega managementa.
Začetni odziv javnosti in sledilcev je bil pozitiven — prejela je več deset tisoč prošenj za povezavo in številne ponudbe za delo. Kasneje je razkrila, da je sprejela delo pri znamki Sensodyne in ob tem zatrdila, da z njimi ne bo sodelovala kot javna osebnost.
Norčevanje iz oznake, ki jo delavski razred jemlje resno
A spletnim uporabnikom je vse skupaj kmalu postalo sumljivo, da gre v resnici za prikrito marketinško kampanjo. Izkazalo se je, da je oznaka "Open to Work", ki je sprva delovala kot pogumna poteza slavne osebnosti za preizkus v delavskem razredu, dejansko postala marketinški trik, ki izkorišča simboliko iskalcev zaposlitve.
Začel se je val kritik in očitkov, da je kampanja neobčutljiva do resničnih težav brezposelnih, še posebej v težkih gospodarskih razmerah. Oznaka je po mnenju mnogih simbol preživetja in ne sredstvo za blagovno znamko, še toliko bolj pa je občutljiva v indonezijskem zaposlitvenem bazenu, saj oznaka "Open to Work" mnogim predstavlja negotovost, ranljivost in tiho vztrajnost iskalcev zaposlitve.
Uporabniki LinkedIna seveda niso ostali tiho, ampak so svoje nestrinjanje s Prillyjino potezo delili na prav tem družbenem omrežju:
Družbeni razred se pokaže v polni meri, ko si Prilly Latuconsina, znana indonezijska zvezdnica, lahko privošči, da se na LinkedInu norčuje z oznako "Open to work" kot del marketinške kampanje. Medtem mnogi od nas isto oznako uporabljamo zato, ker resnično potrebujemo službo.
Nekateri pa so ob tem nagovorili še delodajalce in vpleteno agencijo ter poudarili, da tovrstne poteze iskalce zaposlitve silijo, da podvomijo o resnosti svojih zaposlitvenih vrednot. "Kreativni agenciji, ki stoji za to kampanjo, se je vredno vprašati, ali je bila viralnost dosežena na račun občutljivosti in verodostojnosti. LinkedIn naj bi bil profesionalni prostor – ne oder, kjer se resnični boji zreducirajo na vsebino."
Ob tem se številni sprašujejo, če ta platforma sploh še predstavlja enake možnosti za tiste, ki resnično iščejo delo. Enake pomisleke imajo tudi strokovnjaki s področja kadrovskega menedžmenta, ki so zvezdnico označili za brezčutno do delavskega razreda.
Večja odgovornost na strani znamke?
Prilly se je kasneje sicer javno opravičila in poudarila, da ni želela razvrednotiti težav iskalcev zaposlitve. Dejala je, da je oznako uporabila za širjenje profesionalne mreže in iskanje novih priložnosti. Znamka Sensodyne pa medtem ni podala nobenega javnega odziva na sporno kampanjo.
Kritiki so ob tem dodali, da glavno odgovornost nosi znamka, in ne Prilly, saj ima v tem kontekstu največ odločanja in koristi. Njihov molk je tako zelo glasen, saj z njim sporočajo pomanjkanje skrbi ali odgovornosti.
Primer je toliko bolj zanimiv, ker se je zgodil na indonezijskih tleh, saj oglaševalski zakoni tam zahtevajo jasno označeno oglaševanje in prepovedujejo zavajanje občinstva. Objave na osebnih profilih morajo jasno razkriti, če gre za komercialno vsebino, česar v Prillyjini začetni objavi ni bilo.