Američan Aaron Arnold: Prepričanje Američanov je, da te tvoje delo definira #video

Nam lahko za začetek poveste o svojem življenju v ZDA in o svoji študijski poti?

Odraščal sem v zvezni državi Georgia, v mestu Macon, ki leži v središču te države, zato ga imenujemo tudi srce Georgie. Leži južno in uro vožnje stran od Atlante, ki je glavno mesto zvezne države in jo zagotovo pozna več ljudi. Tam sem živel vse življenje do 18. leta, nato pa sem se na študij odpravil v zvezno državo Vermont, ki leži nad New Yorkom. Ima veliko hladnejše podnebje kot Georgia, bolj podobno slovenskemu podnebju. Leto in pol sem tam obiskoval kolidž, nato pa sem se odločil za spremembo in se iz kolidža Middlebury prepisal na univerzo Baylor v Teksasu.

Tri leta sem študiral na univerzi Baylor, po zaključku te fakultete pa se študenti po navadi odločajo za nadaljevanje študija ali pa iščejo delo v Dallasu. Na poslovni šoli sem na dodiplomskem študiju diplomiral s področja računovodstva. Kot računovodja sem v računovodsko-finančnem podjetju delal dve leti. Prišel sem do točke, na kateri sem se vprašal o svojem poslanstvu, počutil sem se namreč zelo neizpolnjeno v življenju.

Aaron Arnold, ki v družini ni edinec, ima namreč več sester, je odraščal v zvezni državi Georgia, v mestu Macon, ki leži v središču te zvezne države, zato mesto imenujejo tudi srce Georgie. Foto: Bojan Puhek

Želel sem si novih izkušenj, od vedno sem si želel živeti v Evropi in se preseliti. Leta 2017 smo Evropo obiskali skupaj z družino, bili smo v Kopenhagnu in v Pragi. Okusil sem drugačno kulturo in videl, kakšen je evropski način življenja in ta mi je takoj prirasel k srcu. Ko sem živel v Dallasu, sem si rekel, da moram iti in poskusiti. Vedel sem, da bi pri osemdesetih, ko bom pogledal nazaj na življenje, obžaloval, če se ne bi odločil za selitev. Tudi če se ne bi izšlo, bi vseeno lahko rekel, da sem poskusil. Zato sem se odločil za selitev in izbiral med petimi državami: Srbijo, Hrvaško, Avstrijo, Madžarsko in Slovenijo. V enem izmed tritedenskih potovanj sem leta 2023  s starši obiskal vseh pet držav in na koncu sem se odločal med Budimpešto in Ljubljano.

Prepričanje Američanov je namreč, da te tvoje delo definira. Če delaš v računovodstvu, te torej povezujejo s tvojim poklicem in nate gledajo kot na računovodjo. Ljudje delajo zelo veliko časa.

Budimpešta se mi je zdela nekoliko prevelika, saj ima okoli desetkrat več prebivalcev kot Ljubljana. Tudi če se na koncu selitve ne bi izšlo tako, kot sem si zamislil, in bi se zgodilo kakorkoli drugače, bi iz tega vseeno dobil nekaj pozitivnega – magistrski naziv. Zato sem se odločil za študij na ljubljanski ekonomski fakulteti. Tam sem spoznal veliko novih ljudi.

Kdaj ste prvič slišali za Slovenijo in kako ste sploh naleteli nanjo?

Ne vem natančno, kdaj sem prvič slišal za Slovenijo, a v srednji šoli smo imeli predmet geografija, pri katerem smo se morali naučiti vsa glavna mesta evropskih držav. Tako sem se tega naučil za potrebe predmeta. Slovenijo pa sem bolje spoznal, tako kot verjetno velika večina Američanov, s prvim predsedniškim mandatom Donalda Trumpa in s prihodom Luke Dončića v ligo NBA. Vse to se je zgodilo v roku slabih dveh let in številni Američani so se v tem obdobju – seveda tudi zaradi Melanie Trump in Luke Dončića, ki sta Slovenca – za Slovenijo začeli zanimati še bolj. Prepričan sem, da so nekateri ljudje že prej vedeli za to državo, a ti dve osebi sta ključni za to, da sem se tudi sam začel zanimati za Slovenijo.

"Vedel sem, da bi pri osemdesetih, ko bom pogledal nazaj na življenje, obžaloval, če se ne bi odločil za selitev." Foto: Bojan Puhek

Zakaj ste se odločili študij nadaljevati v Sloveniji?

Vedel sem, da po dodiplomskem študiju nisem želel nadaljevati na področju računovodstva in sem se želel bolj izobraziti v smeri podjetništva in finančne smeri, zato sem na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani izbral smer mednarodno poslovanje, ki se izvaja v angleščini. Ker gre za dvoletni program, mi je to ustrezalo. Tako bi imel dovolj časa, da se odločim, ali mi okolje ustreza, in ugotovim, ali bi lahko tukaj živel dlje časa. Nisem želel enoletnega programa, zato sem se potopil v tukajšnjo kulturo in spoznal nove ljudi.

Ste imeli kakšne pomisleke ali predsodke, preden ste se preselili v Slovenijo?

Ne zares. Preden sem se preselil v Slovenijo, sem jo obiskal za štiri dni, tako da sem iz tega obiska črpal vse svoje znanje o tej državi. Vse ostalo sem dobil iz te izkušnje obiska, kar sem videl in se naučil po krajih, ki sem jih tukaj obiskal. Nisem imel kakšnih posebnih predsodkov o državi ali njeni identiteti.

Katere so največje kulturne razlike med Američani in Slovenci, ki so vas presenetile?

Ritem življenja v Sloveniji je veliko počasnejši kot v ZDA. V Ameriki se vsi zelo trudijo in iščejo priložnosti za zaslužek vsepovsod. Prva velika razlika je že ta, da se v Ameriki pelješ kamorkoli in za vsako stvar. V ZDA sta hitrost in čas, ki ga potrebuješ za izvedbo dela, nagrajena. Če delo opraviš hitreje, lahko za to prejmeš večje plačilo in boljši bonus. Če na delu ostaneš dlje časa, prav tako lahko dobiš večji bonus. Delovna kultura je zelo tekmovalna in delo postane tvoje življenje. Tvoja identiteta je zgrajena okrog tvojega dela. Eno izmed glavnih vprašanj, ki jih dobiš od Američanov, je, s čim se ukvarjaš? Kakšno delo opravljaš?

Prepričanje Američanov je namreč, da te tvoje delo definira. Če delaš v računovodstvu, te torej povezujejo s tvojim poklicem in nate gledajo kot na računovodjo. Ljudje delajo zelo dolgo. Ko sem se poslavljal od Dallasa, smo z enim od sodelavcev praznovali njegov 70. rojstni dan. Delal je torej vse svoje življenje, njegovo celotno življenje je bilo neločljivo povezano z delom.

"Ritem življenja v Sloveniji je veliko počasnejši kot v ZDA. V Ameriki se vsi zelo trudijo in iščejo priložnosti za zaslužek vsepovsod. Prva velika razlika je že ta, da se v Ameriki pelješ kamorkoli in za vsako stvar. V ZDA sta hitrost in čas, ki ga potrebuješ za izvedbo dela, nagrajena. Če delo opraviš hitreje, lahko za to prejmeš večje plačilo in boljši bonus." Foto: Bojan Puhek

Ena izmed stvari, ki sem jih spoznal v Sloveniji, je ta, da je nedelja prost dan, dan za družino. In na ta dan so trgovine zaprte. Ljudje ta dan tudi dojemajo tako. V ZDA je nedelja čas za nakupovanje, saj se na ta dan pripraviš na nov teden. Med tednom za tovrstne stvari namreč ljudje nimajo časa, saj delajo cele dneve. Za vikend, ko bi se morali sprostiti, se družiti z družino, pa morajo opraviti stvari, ki bi si jih želeli narediti že med delovnim tednom. To je zelo velika razlika med državama. Ljudje v ZDA običajno delajo okoli deset ur na dan in svoj obrok pojedo na delovnem mestu. Ne vzamejo si ure zato, da se odpravijo na malico. Nekateri si, a večinoma nadaljujejo z delom ter svoj obrok pojedo kar med delom.

Življenje v ZDA močno temelji na potrošnji. Ljudje veliko zaslužijo, a tudi zapravijo zelo veliko denarja. Veliko zaslužijo tudi zato, ker opravljajo več služb. Veliko ljudi se ukvarja z veliko različnimi stvarmi, da zaslužijo še kaj poleg svojega osnovnega dela.

Na predavanju v Sloveniji je bil presenečen, saj si tukaj študenti upajo soočiti mnenja s profesorji in z njimi razpravljajo. "Na to nisem bil navajen. Tega v Ameriki študenti ne počnejo, ampak profesorje samo poslušajo, razen če rešujejo matematični račun in vprašajo profesorja za pomoč, v nasprotnem primeru pa ne," pove Arnold. Foto: Bojan Puhek

Vas je pri študiju v Sloveniji v primerjavi z ZDA kaj posebej presenetilo?

Ena od stvari, ki so me zares presenetile, je ta, koliko časa traja ena ura predavanja. V ZDA predavanje traja 50 minut (te predmete imajo trikrat na teden) ali pa uro in pol (ti predmeti so na urniku dvakrat na teden). V Sloveniji pa lahko predmet traja dve ali tri ure, torej pet ur na teden za en predmet, kar nanese dvakrat več predavanj za isti predmet.

Na predavanju v Sloveniji sem bil šokiran, saj si tukaj študenti upajo soočiti mnenja s profesorji in z njimi razpravljajo. Na to nisem bil navajen. Tega v Ameriki študenti ne počnejo, ampak profesorje samo poslušajo, razen če rešujejo matematični račun in vprašajo profesorja za pomoč, v nasprotnem primeru pa ne. Nikoli pa ne bi profesorju rekel, da se z njegovo razlago ne strinjam ali pa bi mu oporekal z nasprotnimi trditvami in dejstvi, za katere verjamem, da so pravilni. Profesorji imajo v ZDA veliko avtoriteto, tu pa so profesorji zelo odprti za debate.

Kako bi Aaron Arnold sebe opisal s tremi besedami:

Kateri model podajanja znanja je ljubši vam?

Po mojih izkušnjah mi je bolj všeč model v ZDA. V Sloveniji greš najprej na predavanja, nato pa na vajah še enkrat skupinsko predeluješ pridobljeno snov in znanje. V ZDA pa vedno znova dobivaš novo gradivo in se vedno nadaljuje naprej.

Kakšno je življenje študentov v ZDA in kako bi ga primerjali s študijem v Sloveniji?

Podobno kot pri delu je tudi identiteta študentov povezana z njihovo izbiro študija. S tem te ljudje potem tudi povezujejo. Študente povezujejo s fakulteto, na kateri študirajo. Velika večina živi v kampusih ali v njihovi bližini, kar je zelo običajno. Tu v Sloveniji pa veliko študentov živi doma in se vsakodnevno vozi na fakulteto. Študijska kultura v Sloveniji se zelo razlikuje od ameriške.

Če dam primerjavo: Predstavljajte si, da bi se s sovrstniki preselili v gozd. Tam bi bila šola in tam bi živeli vsi študenti. Tako je študijsko življenje v Ameriki. Za vikende se ne vračaš domov, tega ne počne nihče. Ko se odpraviš na fakulteto, si tam skoraj ves čas, izjema so le daljša praznična obdobja. Sam sem se domov vračal dvakrat: za božič oziroma božične počitnice in poleti. Običajno smo se tako domov vračali le dvakrat na leto, več kot to je bilo neobičajno.

"Z zlobnimi in negativnimi komentarji se res ne ukvarjam in na njih ne odgovarjam. Ne vidim smisla, da bi se z njimi sploh ukvarjal in se z njimi spuščal v razprave. Obenem pa je na drugi strani ogromno pozitivnih komentarjev, na katere se trudim odgovoriti in se jim zahvaliti." Foto: Bojan Puhek

Kaj vas je v Sloveniji najbolj pozitivno presenetilo?

Mislim, da so te stvari najbolj povezane z mojim ustvarjanjem vsebin. Veliko ljudi se oglasi pod tovrstnimi posnetki in podeli svoje izkušnje ob nekem dogodku, ki so ga že doživeli in mu bili že priča. Na primer ob Kurentovanju, ki sem ga delil nazadnje. Številni pa omenijo tudi, da sem doživel in videl veliko krajev, ki jih v Sloveniji niso videli niti Slovenci. Menim, da je zanimivo, da sem doživel in potoval ter obiskal veliko slovenskih krajev, ki jih še niso uspeli obiskati niti Slovenci. To mi je izredno zanimivo.

Pri vašem ustvarjanju vsebin se zagotovo srečujete s takšnimi in drugačnimi komentarji. Dobrimi in slabimi. Kako se soočate predvsem s slednjimi?

Ne vem, zakaj, a zelo veliko ljudi stvari jemlje zelo osebno. Tudi zato morda pod vsebinami puščajo negativne komentarje. Z zlobnimi in negativnimi komentarji se res ne ukvarjam in nanje ne odgovarjam. Ne vidim smisla, da bi se z njimi sploh ukvarjal ali se spuščal v razprave. Obenem pa je na drugi strani ogromno pozitivnih komentarjev, na katere se trudim odgovoriti in se jim zahvaliti.

Številni (med njimi je večina Slovencev) pa se tudi trudijo popraviti in izpostavijo moje napake, na primer, kako v džezvi pripravim kavo. Spet drugi to sporočijo na lep in spodbuden način in mi v komentarjih pustijo veliko komentarjev, ki so izobraževalne narave in iz katerih se lahko kaj naučijo tudi drugi. Čeprav je veliko dobrih komentarjev, se bodo vedno našli tudi slabi oziroma negativno nastrojeni.

V Sloveniji obožuje predvsem glavno mesto Ljubljano in druge še neodkrite ali pa premalo izpostavljene kotičke širom države. Foto: Bojan Puhek

S čim se še ukvarjate poleg študija, v svojem prostem času?

Če sem popolnoma iskren, veliko svojega prostega časa posvetim ustvarjanju vsebin. Za to porabim veliko časa – od odkrivanja novih stvari, ustvarjanja vsebin in urejanja videoposnetkov. Zelo rad tudi berem, čeprav sem včasih bral še veliko več kot danes. Enkrat na teden igram tudi košarko. Res je izjemno, ko vsaj enkrat tedensko počnem nekaj zelo intenzivnega in fizičnega.

Zelo rad tudi hodim na sprehode in posedam ob jezerih ali drugih vodnih površinah in tako treniram svoj um. Zelo rad se udeležujem skupinskih aktivnosti, kot je na primer Ljubljanski maraton, kjer me pritegne že sama atmosfera in skupnost, ki navija drug za drugega. Tudi zato imam rad skupinske športe, hodim pa tudi v fitnes. Odraščal sem ob igranju bejzbola in ameriškega nogometa, dveh zelo ameriških in tudi organiziranih športov, ki nista najlažja za igranje. Rad tudi potujem, raziskujem ter kuham, saj zelo rad jem.

Ena od stvari, ki jih imam zelo rad, odkar sem se preselil v Evropo, je kolesarjenje. Zelo rad kolesarim kamorkoli in to je izkušnja, ki je nisem doživel že zelo dolgo. Preden sem se preselil v Evropo, nisem kolesaril približno deset let. V Ameriki pač ne kolesarimo, vozimo se z avtomobili. Zelo malo je tudi avtobusov in vlakov. Brez avtomobila si v Ameriki res nemobilen. V kraju, od koder prihajam, ni niti pločnikov. Najbližja trgovina je na bencinski črpalki in še ta je bila od mojega doma oddaljena petnajst minut hoje. Nič ni v bližini.

Kako se vam dopade slovenska kulinarika?

Je zelo dobra. Ima veliko doma pripravljene hrane. Ena izmed stvari, ki jih obožujem pri hrani v Sloveniji, je to, da je zelo domača, tudi v restavracijah. V ZDA ni veliko restavracij, ki bi ti lahko ponudile domač okus, ampak ga lahko okusiš samo doma. Tu pa lahko tudi v restavracijah dobiš domač in prijeten okus jedi, kot jih sicer lahko pripraviš le doma.

Zelo so mi všeč jedi s krompirjem, jedi, ki so zelo bogate in zgoščene, na primer ričet, jota in druga gosta ter zdrava hrana. Rad imam tudi golaž, torej jedi, ki za seboj pustijo vtis močne jedi. Moja najljubša jed je najverjetneje goveja juha. "Oh my gosh, I love it" (obožujem jo, op. a.). Nisem navajen na juhe in jih v Ameriki nisem pogosto jedel. Vsake toliko smo jedli krompirjevo juho, a je nismo jedli pogosto. Prav zato v Sloveniji obožujem jesti goste in močne jedi ter juhe. Zelo rad jem tudi druge jedi: štruklje, gibanico, ki sicer ni moja najljubša, ter zelo rad pojem tudi krofe z mareličnim polnilom. Na Trojanah je tako moj najljubši krof z borovničevim polnilom. Zelo rad jem tudi potico.

"Ko sem se preselil v Evropo, sem se zavedal, da bo težko biti daleč od družine, a sem bil hkrati tudi pomirjen s tem, da bi tudi oni želeli, da izkusim stvari in ne ostanem prikrajšan za doživetja, ki jih ne bi mogel doživeti, če bi me bilo strah oditi od doma. To mi je dalo notranjo pomiritev, saj sem vedel, da podpirajo mojo selitev in so vedeli, da si tega močno želim. Zaradi tega je bila odločitev za selitev veliko lažja." Foto: Bojan Puhek

Ustvarjate tudi YouTube kanal in ste influencer – ali ste se za to odločili spontano po prihodu v Slovenijo?

Na začetek ustvarjanja vsebin sem se pripravljal nekaj mesecev prej, vsem kanalom na različnih platformah sem dal tudi isto ime: Life with Aaron Arnold. Želel sem uskladiti vse svoje platforme: TikTok, YouTube, Instagram …

Pred prihodom v Slovenijo sem sedem let že živel stran od doma in svojih bližnjih, zato se mi je ideja za to porodila tudi po tem, ko sem opazil, da nisem ohranjal rednih stikov s starimi starši in družino. Težko je bilo namreč z njimi biti v vsakodnevnem stiku in se slišati vsak dan. Pomislil sem, da bi z njimi delil posnetke in jim tako pokazal, kaj počnem. Enostavno sem začel snemati vloge in stvari, ki sem jih doživel, ter jih tako pokazal svoji družini. Tudi Slovenci so sčasoma postali zainteresirani za moje posnetke in tako je to preraslo v naslednjo veliko stvar.

V nekaterih preteklih pogovorih ste omenili tudi domotožje. Kaj najbolj pogrešate in kako se s tem spopadate?

Ena dobra stvar je ta, da na srečo živimo v moderni dobi, tako da se lahko z domačimi slišim in vidim prek video klica. Pogosto se slišim in pogovarjam s svojim očetom. Pogosto si tudi dopisujem s starši. Malce težje, predvsem zaradi tehničnih preprek, se je pogovarjati s starimi starši, a mi kljub temu uspeva in jih vsake toliko pokličem.

Ko sem se preselil v Evropo, sem se zavedal, da bo težko biti daleč od družine, a sem bil hkrati tudi pomirjen s tem, da bi tudi oni želeli, da izkusim stvari in ne ostanem prikrajšan za doživetja, ki jih ne bi mogel doživeti, če bi me bilo strah oditi od doma. To mi je dalo notranjo pomiritev, saj sem vedel, da podpirajo mojo selitev in so vedeli, da si tega močno želim. Zaradi tega je bila odločitev za selitev veliko lažja.

Čez nekaj časa pa se v Sloveniji zagotovo vidim dolgoročno. Da v Sloveniji živim ves čas, z otroki in družino. Menim, da Slovenija ponuja izjemno okolje, kjer lahko odraščajo otroci, zato bi bilo zanje odraščanje tukaj nekaj res krasnega.

Pomembno je bilo tudi to, da domotožja nisem občutil tako močno, saj sem bil že pretekla leta daleč stran od doma. Prav zaradi tega domotožja ne občutim tako močno, kot bi ga, če tega ne bi izkusil že prej. Vsekakor pa je težko; pridejo časi, ko si res močno želim videti svojo družino.

"Velik del slovenskega gospodarstva, ki bo Slovenijo poganjal naprej, bo po mojem mnenju v prihodnosti tudi turizem, zato menim, da bo na trgu v prihodnosti več povpraševanja po tovrstnih vsebinah," je prepričan Američan. Foto: Bojan Puhek

Očitno bom zato moral vsake toliko časa obiskati ZDA in svojo družino. Moji starši nameravajo jeseni priti na obisk v Slovenijo, vsako jesen namreč obiščejo Evropo. Stari starši pa zagotovo ne bodo potovali tako daleč, zato jih bom moral, če jih želim videti, obiskati doma. To mi je zelo pomembno in bom zato v prihodnosti zagotovo spet potoval domov.

Kakšne so v Sloveniji cene v primerjavi s cenami v Dallasu (oziroma z ZDA)?

Če cene v Ljubljani primerjamo z Dallasom, so približno polovične v primerjavi s tistimi, ki jih poznamo v Dallasu. Morda dosežejo 60 odstotkov. Za Američane je življenje v velikih mestih veliko dražje, zato bi si lahko lažje privoščili življenje v Ljubljani. Življenje v velikih ameriških mestih je zelo drago, a cene se višajo tudi v Ljubljani. Če bi Američan torej živel v Ljubljani in opravljal delo na daljavo za ameriški trg, bi lahko zaslužil veliko več in imel nižje življenjske stroške. Če pa se preseliš in delaš v slovenskem okolju, pa je drugače. Menim, da se kar nekaj Američanov v pokoju odloči za selitev v Slovenijo, saj ta ponuja zdravo kulturo, zdravo prehrano, zeleno okolje in tudi življenjski stroški so, lahko rečem, sprejemljivi.

Tudi sam sem v zadnjem času opazil večje spremembe v povišanju cen nekaterih izdelkov, ker tukaj živim že dovolj dolgo. Ne menim, da je tukaj vse poceni, a v primerjavi s cenami v Dallasu so cene, kot sem že omenil, polovične.

"Ljubljana je res krasno mesto in mislim, da mi nudi vse, kar potrebujem. V mestu je veliko kavarn, izbira ni omejena. Je prelepo mesto z glavnim trgom, gradom nad njim in vsem, kar ponuja. Rad raziskujem okolico Ljubljane in mesta po Sloveniji." Foto: Bojan Puhek

Raziskali ste že dobršen del Slovenije in tudi glavno mesto. Kateri so vaši najljubši kotički v prestolnici in kateri drugje po državi?

Čeprav je Blejsko jezero zelo turističen kraj, mi je kljub temu zelo všeč. Je zares čaroben. Obiskal sem tudi Iški vintgar in Blejski vintgar, kjer sem tudi zelo užival. Izjemna je bila tudi Žička kartuzija iter Celje in grad, ki se dviga nad mestom. Tu so še Maribor, Mariborsko Pohorje, čudoviti mesti Piran in Izola, ki ju moram še podrobneje raziskati, ter Portorož.

Zelo všeč mi je tudi Kranjska Gora. Če pa moram imenovati skriti dragulj, torej kraj, ki bi si po mojem mnenju zaslužil večjo prepoznavnost, bi to bila Žička kartuzija. Ob obisku tega kraja se ti zdi, kot da se vrneš petsto let v preteklost. Je res čudovit kraj in zanimiva je tudi njegova zgodovina. Pred letom dni me je navdušil tudi obisk Ptuja ter pustni karneval v Cerknici, ki sem ga obiskal pretekli konec tedna. Zelo težko izberem samo en kraj; všeč mi je tudi Velika planina, obožujem pa tako morje kot gore.

Kakšni so vaši življenjski načrti – se boste v Sloveniji ustalili?

Ljubljana je res krasno mesto in mislim, da mi nudi vse, kar potrebujem. V mestu je veliko kavarn, izbira ni omejena. Je prelepo mesto z glavnim trgom, gradom nad njim in vsem, kar ponuja. Rad raziskujem okolico Ljubljane in mesta po Sloveniji. Mislim, da je potovanje in raziskovanje novih krajev nekaj čudovitega. V prihodnosti pa si želim več potovati tudi po Evropi in raziskovati nove evropske države, zato se v prihodnosti vidim tudi kot popotnik, ki odkriva nove točke v Evropi.

Čez nekaj časa pa se v Sloveniji zagotovo vidim dolgoročno. Da v Sloveniji živim ves čas, z otroki in družino. Menim, da Slovenija ponuja izjemno okolje, kjer lahko odraščajo otroci, zato bi bilo zanje odraščanje tukaj nekaj res krasnega. Zato si to zagotovo želim v svoji prihodnosti. V bližnji prihodnosti pa sebe zagotovo vidim kot popotnika, ki odkriva nove svetove, dokler sem še mlad. Z nekakšno bazo v Sloveniji bi se potem odpravljal v druge evropske kotičke in jih raziskoval.

"Ko berem v slovenščini, že razumem, kaj sem prebral; več težav pa imam pri govorjenju. Pogovori v slovenščini so težji. Če se v moji bližini v slovenščini pogovarjata dve osebi, lahko iz njunega pogovora že razberem bistvo." Foto: Bojan Puhek

Lahko poveste še kaj o svoji slovenski zaročenki, ki ste jo tudi že predstavili svojim sledilcem?

Delim lahko le nekaj podrobnosti, saj ne želim povedati preveč v njenem imenu. Spoznala sva se na Ekonomski fakulteti, kjer študirava na istem programu. Je iz Slovenije in je odraščala v Ljubljani, zato zelo dobro pozna mesto in je bila v tem času res moja prava turistična vodička. Pokazala mi je različne kotičke glavnega mesta in mi pomagala pri učenju jezika. To je ena stvar, v katero je bila zares vpletena in mi je pomagala ter me popravljala pri izgovorjavi slovenskih besed. Je odlična in mi razlaga vse o tukajšnji kulturi in jeziku ter mi pomaga, da se počutim kot doma. Mislim, da je bila to njena glavna vloga; veliko časa pa je preživela tudi za kamero in snemala moje posnetke.

Lanskega julija je stopila tudi pred kamero in se predstavila mojemu občinstvu. Je izjemna in predstavlja pomemben del mojega kanala, saj mi pomaga pri urejanju videov, načrtovanju, zbiranju idej, poleg tega pa je tudi sama del videoposnetkov. Je velik del moje platforme, saj se z ustvarjanjem vsebin ukvarja tudi sama. Skupaj zato sodelujeva pri vsem.

Eden izmed vlogov Američana Aarona Arnolda, ki ustvarja vsebine na svojih kanalih Life with Aaron Arnold:

Kako pa vam gre slovenščina, ki se je intenzivno učite?

Razumem veliko stvari, govorim pa še "not amazing". (smeh op. a.) Izgovorjava mi že gre, zelo dobro tudi berem, a razumevanje mi povzroča še nekaj težav. Ko berem v slovenščini, že razumem, kaj sem prebral; več težav pa imam pri govorjenju. Pogovori v slovenščini so težji. Če se v moji bližini v slovenščini pogovarjata dve osebi, lahko iz njunega pogovora že razberem bistvo.

Slovenščina je zelo težek jezik, zato mi Petra (moja zaročenka) pri tem zelo pomaga. Kot sem omenil, me uči slovenskih besed in abecede ter pravilne izgovorjave. Prav njeno ime je bilo eno najtežjih, ki jih poznam, zaradi dolgega e, ki je del njenega imena.

S čim se nameravate ukvarjati v prihodnosti, kakšni so vaši načrti? Se boste popolnoma posvetili ustvarjanju vsebin?

Posvečal se bom ustvarjanju vsebin na vseh platformah, dodal bom tudi Facebook in tam okrepil svoje delovanje. V prihodnosti si želim ustvariti še več materiala, obiskovati še več festivalov, naravnih znamenitosti in skritih biserov po Sloveniji. Menim, da Slovenija ponuja še veliko skritih kotičkov, ki si zaslužijo več pozornosti.

Velik del slovenskega gospodarstva, ki bo Slovenijo poganjal naprej, bo po mojem mnenju v prihodnosti tudi turizem, zato menim, da bo na trgu v prihodnosti več povpraševanja po tovrstnih vsebinah. Zato bo ustvarjanje takšnega materiala v prihodnosti pomemben del mojega dela. Na Cerkniškem pustovanju me je ustavila Američanka, me prepoznala in rekla, da je premalo vsebin, ki bi Američanom predstavljale Slovenijo. Zato upam, da bom uspel zapolniti to vrzel in tudi tujcem ponuditi koristne nasvete, kam se lahko odpravijo, katere kraje lahko obiščejo in kaj lahko počnejo, če obiščejo Slovenijo. Z ustvarjanjem vsebin bi se nekoč rad ukvarjal za polni delovni čas. To zahteva veliko trdega dela in odrekanja, a to so moje sanje in do tega dela čutim veliko strast. Moj najljubši del je ljudi na nek način izobraževati in jih ozaveščati.

Preberite še več iz rubrike Prek meja:

Novice Od Seville do Ajdovščine: kako je ljubezen do partnerke in letal Španca pripeljala v Slovenijo

Novice Kenijka v Mariboru, ki se uči slovenščine: Jezika se naučiš le, če si res predan #video

Novice Slovenka v Budimpešti: Z Madžari lahko poklepetaš, a imaš majhne možnosti, da te spustijo res blizu