Nedelja, 25. 8. 2019, 13.35
5 let, 2 meseca
Na kmetiji v Češnjici se najbolj sveže pridelke kupuje pozno zvečer #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,78
6
Ne glede na letni čas, domačija Snopičar Porenta na tržnici in doma vedno ponuja okoli 20 vrst sezonske zelenjave in sadja, za to, da ta doseže njihove stranke, pa skrbi vsa družina s tremi navihanimi otroki vred. Vrvež in kupci na njihovem dvorišču po deseti uri zvečer niso nič nenavadnega, saj takrat z njiv in iz sadovnjakov pobrane sadeže in zelenjavo pripravljajo za zgodnjo jutranjo pot na tržnico, bolj sveže od tega ne gre. Na domačiji so v vasi Češnjica verjetno tudi največji pridelovalci češenj in jagod, skrbijo za tri hektarje sadovnjakov in tri hektarje zelenjave.
Preden se v vasi Češnjica pri Ljubljani pripeljete na domačijo Snopičar Porenta, se vam lahko zazdi, da ste pot zgrešili, saj si je težko predstavljati, da je na koncu ozke ulice velika kmetija. Še naprej od domačije s štirimi poslopji se na hribu pod njo razteza sadovnjak, pot čez dvorišče pa vas po sveže asfaltirani cesti pripelje naravnost do lično urejenih dolgih pisanih njiv, rastlinjakov in dodatnih vrst sadnega drevja.
Veje se šibijo pod težo okusnih sliv.
Kmetija je velika 30 hektarjev. Poleg omenjenih šestih hektarjev sadja in zelenjave je še okoli deset hektarjev travnikov, preostalo je gozd. Travniki nahranijo njihovo od 15 do 20 glav veliko živino, zaradi katere imajo tudi dovolj svojega gnoja, s katerim pognojijo njive, gozd pa poskrbi, da lahko del prihodkov kmetiji prinesejo tudi bukova drva.
Cesto do sadovnjakov in njiv so asfaltirali letos, da se ne kadi več, ko se vozijo po njej.
Video: To, kar počneš, te mora veseliti
"Ure in roki te ves čas lovijo"
"Skrbimo, da imamo čim bolj raznoliko ponudbo, da prihodke prinaša kombinacija vsega. Tako se lahko tudi prilagajamo glede na povpraševanje. Delamo ves čas, tudi pozimi. Nekaj imamo rastlinjakov, nekaj skladiščimo, del pridelkov imamo na njivah, ves čas kombiniramo. Pozimi imamo motoviele, špinačo, rukolo, korenje, por, torej tisto, kar se v tem času da pridelati. Dolgčas ni nikoli, ure in roki te ves čas lovijo, vsak dan se kaj mudi narediti in časa vedno zmanjka za vse," pravi Tomaž, ki pojasni, da tak projekt ne bi uspeval brez pomoči družine.
Na kmetiji ima vsak svojo vlogo. Brez pomoči celotne družine to ne bi bilo mogoče.
Za kmetijo skrbita Tomaž Porenta in njegova žena Martina, ki sta na kmetiji tudi zaposlena, njuni trije majhni otroci, Tomaževi starši, ki so že upokojeni, ter starejši in mlajši brat, ki pomagata, kolikor lahko ob službenih obveznostih. Pridelujejo vse, kar je sezonsko, trenutno imajo največ paradižnika, paprike, fižola, buč, solate, pora, korenja, pa sliv, jabolk in podobnih sezonskih pridelkov.
Že 40 let prodajajo na Tržnici Bežigrad, prej so bili tudi drugje, sodelujejo še z vrtci in šolami. Kot pravi Tomaž, vedno prodajo vse, presežkov nimajo nikoli, čeprav ves čas povečujejo proizvodnjo. Kmetije in svojih pridelkov še nikoli niso oglaševali, pri več kot 80 odstotkih kupcev, ki jih obiskujejo tako na tržnici kot doma, pa gre za dolgoletne zveste stranke.
Rastlinjaki na domačiji so polni.
"Ob delu na kmetiji je bilo vedno prisotno veselje"
"Vedno smo vedeli, da bomo doma nadaljevali kmetijstvo, nisem pa vedel, da bom prav jaz tisti. Željo sem imel ves čas, vedno me je to zanimalo in vedno je bilo ob tem prisotno veselje. Še močnejša želja, da bi to res želel početi in se s tem preživljati, se je pokazala nekoliko kasneje," je dejal Tomaž, ki je ravno zdaj v fazi prevzemanja kmetije od svojih staršev, tudi njegova žena Martina prihaja s kmetije.
Ivan Porenta je kmetijo podedoval od svojih staršev in jo zdaj predaja svojemu sinu. Kmetija obstaja že od leta 1700.
Tomažev oče Ivan Porenta je prepričan, da se je v času, ko je on razvijal kmetijo, kmetijstvo razvijalo, zdaj pa zelo nazaduje. "Danes se premalo gleda na kmetijstvo. Ogromno kmetij propade, ker ni pravega načina. Tudi sistem s subvencijami na površine ni primeren, ker kmetijstva ne spodbuja. Veliko boljše bi bile subvencije glede na to, kar prodaš, na primer na meso, žito, karkoli, tako, kot je zdaj, ni v redu," pravi Ivan, ki je kmetijo, ki naj bi obstajala že od leta 1700, podedoval od svojih staršev. Na njej so se že od nekdaj ukvarjali s sadjarstvom. Ivan se spominja, kako so pridelke na trg vozili še s konjem. Meni, da je danes razvijati kmetijo veliko težje in da tudi zato veliko kmetij propade.
Video: V delo na kmetiji je vpeta cela družina
Do danes se je najbolj spremenil razvoj tehnologije
"So vzponi in padci, določene generacijo delajo bolje, druge slabše, a v kmetijo je treba ves čas vlagati, da te čas ne povozi," pravi Tomaž, ki tako kot starši prisluženo vlaga v razvoj.
Kot pravi Ivan, se je od vsega do danes najbolj spremenila tehnologija. "V tem času se je spremenilo ogromno, to komajda dojameš sproti. Prej se je še vse delalo s konji, traktorjev ni bilo. Obdelovanja se z današnjim sploh ne more primerjati, danes je vse veliko lažje, to je glavna razlika."
Na celotni kmetiji je urejen namakalni sistem iz dveh zajetij.
Na kmetiji je tudi velik, okoli pet let star čebelnjak s približno 30 družinami čebel, za katere skrbi čebelar iz Ljubljane, ki ima čebelnjak v najemu. Kot pravi Tomaž, so bile čebele že od nekdaj na kmetiji, a je zanje vedno skrbel nekdo drug. Čebele skrbijo za opraševanje, Tomaž pa pravi, da so tudi zelo dobri nadzorniki, saj bi, če bi, na primer, pri škropljenju naredil kakšno napako, najprej to opazil pri čebelah, zato mora biti še toliko bolj pozoren na vse.
"Smo blizu gozda in čebel bi bilo tudi sicer tu dovolj, a ob sadovnjaku je vedno dobro imeti čebelnjak. Spomladi so zelo kratka obdobja, ko je mogoča oprašitev jagod ali češenj, včasih tudi le dva dneva, in če jih čebele takrat ne oprašijo, ni pridelka, zato je dobro, da so blizu," pravi Tomaž.
Če imaš sadovnjak, je dobro imeti v bližini tudi čebele, zato svoj čebelnjak oddajajo v najem.
"Uživam v tem, ko opazujem, kako vse raste"
Ko se sprehodimo skozi rastlinjake, Tomaž pove, da imajo paradižnik na kmetiji prav zaradi rastlinjakov na voljo vse od 15. ali 20. junija do začetka decembra. Ko se sprehaja po rastlinjaku, se vidi, da ima do svojega pridelka poseben odnos. "Res mi je zelo všeč, ko opazujem, kako vse raste. Prav uživam v tem," pravi. Kmetija ima odlično lego, saj imajo sonce ves čas, vse do večera. Pridelkom to ustreza, manj imajo vlage, manj je bolezni, zaradi ugodne višine tudi s pozebo nimajo toliko težav kot nekoliko nižje ležeče kmetije.
Tomažev dan je vsak dan malo drugačen, a večinoma vstaja okoli šeste ali sedme ure, dela običajno do okoli polnoči, ko do konca pripravijo vse za naročila in nov dan na tržnici, kjer je Tomaž vsaj 40 ur tedensko. Poleg njega je tam tudi Martina, kar je odvisno od dneva in gneče, pomaga tudi Tomažev brat.
Tomaž zelo uživa ob tem, ko opazuje, kako uspevajo pridelki.
Zaradi prisotnosti na trgu ves čas lahko spremljajo, kako se spreminja povraševanje
To, da so prisotni na trgu, pa ni dobro le za prodajo samo, temveč tudi zato, ker na ta način ves čas spremljajo, kako se spreminja povpraševanje. Na ta način lažje sprejemajo odločitve pri določanju, česa bodo pridelovali več in česa manj, trgu se tako lahko uspešno prilagajajo. "Včasih se spreminjajo navade, včasih je zanimanja več za kaj drugega, ker smo na trgu, lahko to ves čas spremljamo," pravi Tomaž.
Če ne bi pridelkov prodajali na tržnici, bi morali vse zastaviti drugače, pravi Tomaž. Zagotovo ne bi mogli delati toliko različnih stvari. A na razgibanem terenu, kakršen je njihov, ne bi mogli pridelovati velikih količin. "V teh bregovih se ne moreš posvečati količini, lahko pa se posvečaš kakovosti in raznoliki ponudbi," pravi Tomaž. Znanje je pridobil skozi čas, veliko se pogovarja tudi z ljudmi po vsem svetu. Če te zanima, izveš vse, pravi.
Tudi to, da so na obrobju Ljubljane, pripomore k temu, da prodajo vse.
V dobri sezoni imajo šest češnjevih tednov
Sam ima od vsega najraje češnje. Češnjica je tudi znana po njih in na domačiji se trudijo, da to ohranjajo še naprej, na tem delu so največji ponudnik češenj. Tomaž se spominja, da je bila včasih vas v času cvetenja vsa odeta v belo, zdaj je češenj le še nekaj. Pri njih imajo na enem hektarju površine okoli 500 češenj.
"Če je dobra sezona, je na leto šest češnjevih tednov, v tem času ob različnem času obrodi 15 sort češenj. Obiramo jih večinoma sami, pomagajo nam še sorodniki in prijatelji, občasno tudi kakšen sezonski delavec," pove Tomaž, ki ima češnje tako rad, da v začetku leta je še skoraj zelene, ob koncu sezone pa na drevesih išče še zadnje.
Celotna kmetija odraža urejenost.
Vse je povezano s časom, ki je na voljo
Otroci pomagajo pri opravilih, kolikor lahko in kolikor želijo. Najstarejšega sina vse zelo zanima, kar veseli tudi Tomaža. Na dopust gre družina enkrat letno. Za teden dni gredo na dalmatinski otok, a kot pravi Tomaž, jim je doma lepo in po enem tednu otroci že sprašujejo, kdaj bodo spet doma.
Proizvodnjo povečujejo ves čas, skrbijo za razvoj kmetije. V prihodnosti bi se želeli ukvarjati tudi s predelavo ter pridelkom povečati dodano vrednost z izdelavo marmelade in podobnega, a za zdaj presežkov pridelka nimajo, poleg tega pa je vse zelo povezano s časom. Kot pravi Tomaž, se vsega ne da, poleg tega pa želi vse, česar se loti, narediti dobro, polovičarstva si ne bi dovolil. To izžarevajo tako njihove njive kot sadovnjaki in urejenost domačije.
Otroci so zelo radi doma. Tudi Tomaž se strinja, da je kmetija idealno okolje za vzgojo otrok.
Oglejte si vse utrinke s kmetije
Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.
6