SiolNET. Novice Slovenija
1,29

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Štajerska kmetija, ki iz ljubezni do narave ustvarja ekološko žlahtno kapljico #video

1,29

termometer

Ekološka kmetija Valentan stoji v vasi Vodole nad Malečnikom. Vodita jo agronoma Metka in Simon Valentan, ki s kmetijo preživljata svojo družino. Glavni vir dohodka je vino, sicer pa poskušajo prodati vse, kar pridelajo. Njihova ponudba je izredno pestra. Pomembno je, da bi se ljudje bolj zavedali, kako zahtevna je pridelava hrane, ki ni samoumevna - še posebej zaradi vremenskih razmer, ki tudi letos že zahtevajo svoje davke. Za okolje moramo skrbeti, pravita in dodajata, da se nam vse enkrat povrne - pa naj bo v kozarcu ali na krožniku.

Kmetija Ajda Peter Bernarda Cafuta Haloze Novice Želela sta spremeniti svoje življenje in kupila staro kmetijo v Halozah #video

Pri delu na kmetiji jima pomagajo Simonovi starši, ki so kmetijo podedovali od svojih prednikov. V času trgatve ali drugih obsežnejših del jim na pomoč priskočijo tudi Metkini starši, Simonova sorojenca in drugi sorodniki.

Kmetija ima 19 hektarjev obdelovalnih površin, nekaj površin imajo v Pernici, Dragučovi in drugod, poleg teh pa se ob kmetiji razprostirajo še štirje hektarji njihovega gozda. Imajo kokoši, prašiče in dva že okoli 20 let stara konja, ki sta prav tako člana družine. Simonovi starši so se nekoč na kmetiji ukvarjali tudi z vzrejo konj in imeli tudi krave.

Imata štiriletnega sina Filipa, ki hodi v vrtec. Imata štiriletnega sina Filipa, ki hodi v vrtec. Foto: Peter Susič

Starši sprva niso zaupali novemu načinu kmetovanja

Metka in Simon sta oba končala univerzitetni študij kmetijstva, oba sta agronoma in tudi spoznala sta se med študijem. Leta 2010 sta postopoma začela preusmerjati kmetijo v ekološko.

"Vse, kar damo na rastline in v zemljo, se nam slej ko prej vrne v takšni ali drugačni obliki, na krožnik ali v kozarec," pravita mlada agronoma. "Vse, kar damo na rastline in v zemljo, se nam slej ko prej vrne v takšni ali drugačni obliki, na krožnik ali v kozarec," pravita mlada agronoma. Foto: Peter Susič "Najprej sva dobila nekaj površin v preizkus. Starši sprva niso zaupali novemu načinu kmetovanja, saj je med integriranim in ekološkim kmetijstvom velika razlika. Še težje pa je bilo v vinogradništvu, ker so tradicionalne sorte zelo dovzetne za bolezni, glavni sta peronospora in oidij, zaradi katerih se pridelek posuši, če ga ne zaščitiš," pojasni Metka.

Z ekološkim kmetovanjem sta se nekoliko spoznala že med študijem in ga vzela za svoje. V njem sta prepoznala edini pravi in sprejemljivi način kmetovanja tako za naravo kot za ljudi, pojasni Simon.

Vse drugo je samo posledica kapitala, menita. "Zelo nama je pomembno, kako vplivamo na okolje. Pomembno nama je, da zemljo ohranjamo za prihodnje generacije in je ne zastrupljamo, da varujemo tudi vode. Vse, kar damo na rastline in v zemljo, se nam slej ko prej vrne v takšni ali drugačni obliki, na krožnik ali v kozarec. Te snovi vedno pridejo nazaj, ne izginejo. Zdrava prehrana nama je pomembna, pa tudi ljudje, ki kupujejo pri nas, nama glede tega zaupajo. Tudi tisto, česar ne pridelamo sami in moramo dokupiti, je ekološko," pojasni Metka.

Kmetija pr' Jernej Jože Česen Gradišče koza koze osel kokoš ekološko kozje mleko Novice "Kmeeeeetija" pri Gradiškem jezeru, kjer imajo glavno besedo koze #video

Video: Ekološka pridelava je njuno poslanstvo

Zaradi slabih vremenskih razmer bodo morda morali ponoviti setev na njivah. Zaradi slabih vremenskih razmer bodo morda morali ponoviti setev na njivah. Foto: Peter Susič Letos pridelki na njivah še ne rastejo, setev bodo najbrž morali ponoviti

Poleg vina in grozdja ponujajo tudi več vrst drugega sadja, zelenjavo, buče in žita, ajdovo in proseno kašo, piro in pirino moko, konopljo, zdrob, pšenično belo in polbelo moko. Največ svežega sezonskega sadja in zelenjave prodajo v mariborske šole in vrtce. V ponudbi imajo tudi kis, jabolčni sok, hladno stiskano konopljino in tradicionalno štajersko bučno olje. Vsi njihovi izdelki in pridelki so ekološki.

"Trenutno sva sicer nekoliko obupana zaradi slabih vremenskih razmer. Nič od tistega, kar imamo na njivah - buče, koruza in drugo -, še ne raste in verjetno bomo morali ponoviti setev. Bila sva na njivi in pogledala, kaj se dogaja, in ne kaže dobro," pove Metka in doda, da je ekološko seme dražje, pridelki pa ne dosegajo toliko višje vrednosti.

Kot pravi Metka, se ji zdi pomembno, da bi ljudi ozavestili, kako težko je pridelati hrano - koliko je tu vremenskih dejavnikov in da hrana ni nekaj samoumevnega. Še nekoliko težje je pridelati ekološko hrano. 

Kmetija Omerzu Manca Ivan Kozjansko sivka oreh Brežice Novice Po sivki dišečo kmetijo na Kozjanskem razvija mlada prevzemnica Manca #video

Video: Kaj jima je v tem načinu življenja všeč

Ekološka kmetija Zadravec Matej Miklavž pri Ormožu seneno meso Novice Ko slečeta policijsko uniformo, ju čaka še delo na kmetiji #video

Pridelajo približno liter ekološkega vina na trto

V svoji ponudbi vin imajo suha vina sauvignon, chardonnay, laški rizling, renski rizling, ki je suho ali polsuho vino, rumeni muškat, laški rizling imajo včasih tudi za pozno trgatev. Ker so nekateri njihovi vinogradi tudi stari, je rast bolj umirjena in lahko grozdje pustijo dlje časa na trti, pa kljub temu ne zgnije, kar je za kakovost vina zelo dobro.

V preizkušanju imajo tudi bolj odporne sorte, nove sorte, kot sta sauvigner gris in muscaris, od rdečih vin pa je v njihovi ponudbi modra frankinja, za katero so pred kratkim dokazali, da je avtohtona sorta, in sicer da izvira iz okoliša proti Slovenski Bistrici, pojasni Simon.

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič

Rodnih trt imajo okoli 10.000, pridelali so 8.000 litrov vina, s tem, da so imeli v lanskem letu zaradi bolezni nekoliko manj pridelka, v prejšnjih dveh letih pa so ga pridelali okoli 7.000 litrov zaradi pozebe. Simon sicer ocenjuje, da bi lahko bilo vina nekje okoli 10.000 litrov, torej liter na trto. Nove sorte jim bodo letos prinesle še okoli 3.000 litrov, ocenjuje Simon.

Za primerjavo, v konvencionalnem vinogradništvu na Štajerskem pridelajo od dva do tri litre na trto, a to so številke, ki bodo veljale, če bo leto dobro in ne bo toče ter drugih slabih vplivov.

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič

Ekološka kmetija Brinjevka Kras socialna kmetija Novice Za socialno ekološko kmetijo na Krasu skrbijo najtežje zaposljivi invalidi #video

Na sejmu na Dunaju jih je našla tudi Hiša Franko, ki je k njim prišla tudi na ogled

Vina prodajajo v nekaterih trgovinah z vini, pa tudi v določenih restavracijah. Za promocijo se udeležujejo tudi sejmov, a najraje takšnih, kjer gre za ekološke pridelke oziroma vina. Na enem od takšnih dogodkov so se spoznali tudi s Hišo Franko, ki jih je kasneje obiskala na kmetiji. Zdaj njihova vina strežejo tudi v svoji restavraciji.

Nekaj vin je prejelo tudi pomembne nagrade, a Simon in Metka pravita, da vin ne bosta več dajala v ocenjevanje, ker je ocenjevanj zelo veliko, hkrati pa je to lahko zelo velik strošek. Poleg tega ekološko vino ni enako konvencionalnim vinom.

Na mednarodnem ocenjevanju Vino Slovenija v Gornji Radgoni so leta 2016 za Sauvignon 2015 prejeli nagrado šampion za najvišje ocenjeno bio vino. Z oceno je presegel tudi šampiona med konvencionalnimi vini v kategoriji suhih aromatičnih vin. Eko Renski rizling 2015 je tedaj prejel srebrno medaljo. Leta 2018 so prav tako v Gornji Radgoni prejeli srebrni medalji za vini Eko kerner 2017 in Sauvignon 2017.

Kmetija odprtih vrat Andrejon Blegoš Novice Kmetija odprtih vrat zahteva veliko, uspešna je le, če delaš z ljubeznijo #video

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič

Povezujejo se z drugimi kmetijami na vinski cesti

Imajo vinotoč, degustacije vin in po predhodni najavi sprejemajo goste, ki želijo poskusiti, kar pridelajo. Spečejo tudi kruh iz svojega žita, naredijo gibanico in pripravijo narezke, prav tako iz mesa svoje kmetije. Kmetija prinaša dovolj prihodkov, da lahko preživlja družino. Največji delež prihodkov jim zagotovijo vina, za njimi pa poljščine.

Ker je kmetija na zelo znani vinski cesti Vodole Malečnik, se povezujejo z drugimi kmetijami v okolici. Vsako leto imajo v začetku maja dan odprtih kleti, ko gostje s kozarcem, ki je vstopnica za kleti, hodijo peš od kmetije do kmetije in degustirajo vina.

"Letos zaradi slabega vremena ni bilo veliko ljudi, morda okoli 400 v enem popoldnevu, lani pa jih je bilo okoli 800," pove Metka in doda, da imajo drugi konec tedna v oktobru tudi vikend mošta in kostanja, ki je prav tako velik dogodek.

Herman Kisilak Čebelji gradič med čebele kmetija turizem Prekmurje Rogašovci Novice Kmetija Čebelji gradič, dom ene od najštevilčnejših družin v Prekmurju #video

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič Poleg divjadi pridelavo otežujejo vremenski vplivi

Na njivi imajo težave s srnami, zelo rade imajo tudi vinograd, zato poskušajo območja čim bolj ograditi. Uničijo lahko kar precej, pove Metka ter doda, da srnjaki uničijo veliko sadnega drevja in drevja v gozdu tudi z drgnjenjem rogov ob debla in veje. "Okoli orehov in jablan smo morali narediti mrežo, njivo pa smo zagradili in namestili pastirje," pravi Metka

Vremenskih vplivov je veliko, od suše do toče in močnih nalivov, ki zemljo tako poteptajo, da se na vrhu naredi skorja in semena ne vzklijejo, tudi češnje takrat razpokajo, pove Metka.

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič Zaradi bolezni so imeli od leta 2010 izgube le v lanskem letu. V letu 2014 so del pridelka izgubili, ker je bilo preveč dežja, v letih 2016 in 2017 pa so imeli pozebo, ki je v letošnjem letu na srečo ni bilo, pojasnita. Temperature so bile stopinjo nad ničlo. "Smo kar spremljali, kar se dogaja, saj v takem času pozeb nismo vajeni," je dejal Simon.

Da bi pridelek zaščitili pred pozebo, so poskusili tudi s kurjenjem. "Samo na omejenih območjih, kjer je gorelo, je bilo približno dva metra okoli ognja s pridelkom vse v redu, težko pa bi rekli, koliko je pomagalo dimljenje," je povedal Simon.

Kmetija Klančar Marjan Anita Pivk mlečni izdelki mleko krava kmetija Zadlog Črni vrh pri Idriji Novice Če se družina dobro razume, bo tudi delo na kmetiji dobro opravljeno #video

Video: Sta pričakovala, kakšno življenje ju čaka po prevzemu kmetije?

Šole bi zdaj že rade češnje, a jih še ni

Tudi to, kdaj je kaj zrelo, je zelo različno in vpliva na ponudbo. "Šole bi že zdaj rade dale otrokom češnje, ker so bile običajno konec maja ali v začetku junija že zrele, zdaj pa ne vemo, ali bodo do konca šolskega leta sploh že na voljo. Potem je problem, kam pridelek dati, ko je kar naenkrat ogromno češenj, šol, ki bi jih odkupile, pa ni več," razloži Metka.

Del grozdja vsako leto namenijo tudi za otroke v vrtcih in šolah, ki ga imajo radi. Tega bi rada pridelovala še več, a Metka pojasnjuje, da je to zelo zahtevno z vidika žuželk, ki grozdje med zorenjem napadajo. Čedalje več je namreč os, mušic in takih škodljivcev, ki grozdje prepikajo in ga pojejo. Veliko je tudi sršenov. A to je težava vseh pridelovalcev grozdja vsepovsod, ne le ekoloških.

V bližini hiše je zato tudi vrt, na katerem preizkušajo različne vrste grozdja, saj bi radi ugotovili, katere sorte se pri njih obnesejo.

Stanko Valpatič ekološka kmetija vegan veganski izdelki Za naravo Društvo za osvoboditev živali krava veganstvo hrana Novice Kot najstnik ni mogel zaklati prašiča, danes navdušuje z miroljubno kmetijo #video

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič

Pomembna so močna, bogata, zdrava tla

Glavne razlike v ekološki pridelavi so, da se ne uporablja herbicidov proti travi, da se plevel zatira mehansko. Ne uporablja se sintetičnih in umetnih gnojil, temveč le organske snovi in organska gnojila.

"Ker imamo svoje živali, za gnojenje uporabljamo svoj hlevski gnoj in kompost, a vinogradov ne gnojimo. Hočemo imeti čim manjšo obremenitev in čim manjšo rast, da ni pritiskov bolezni. Vinska trta je zelo skromna rastlina in ne potrebuje veliko, odvisno je od tega, koliko pridelka želiš. Če ga želiš veliko, gnojiš večkrat, a s tem pade kakovost pridelka. In imaš potem večji pritisk bolezni, v ekološkem vinogradništvu pa za zaščito trte ni dovoljenih veliko sredstev, razen naravnih, kot sta žveplo in baker. Odpornost trte krepimo z naravnimi pripravki alg, kislih glin, različnih izvlečkov rastlin in skrbimo tudi za zdravje tal. Če so tla zdrava, bogata, močna, potem tudi ni toliko bolezni," pojasni Metka.

Turistična kmetija Kladje Andreja Henrik Podlesnik Ljubno Novice Kmetija z izklopom signala poskrbi, da se lahko skrijete pred svetom #video

Tla zračijo, sejejo deteljo, cvetoče rastline. Trto okopavajo. "To je tek na dolge proge. Eden od vinogradov je star deset let, pa nekatere trte še vedno niso zrasle v rodnost. Tla so lapornata, trto smo sadili v kamenje. Preden lahko v tem zraste, potrebuje svoj čas. Če bi jo gnojili, bi sicer hitro zrasla, a bi razvila majhen koreninski sistem in bolj pri vrhu, ker bi tam dobila vse. To bi pomenilo, da bi v sušnih obdobjih zelo trpela, mi pa želimo, da bi čim globlje potisnila svoje korenine, razvila globok koreninski sistem, nato pa šele dala svoj pridelek. Ko poleti pritisne suša, je ta zelo močna," pove Metka, Simon pa razloži, da je trta od vseh pridelkov na kmetiji najbolj odporna proti suši, druge rastline pa prizadene veliko bolj.

Video: Kaj pomeni, da je vino ekološko?

Zaradi ekološkega načina kmetovanja oziroma vinogradništva imata približno 50 odstotkov manj pridelka, kot bi ga imela v konvencionalnem načinu pridelave.

A vino je bolj kakovostno. "Skromne razmere in to, da ne škropimo s sintetičnimi sredstvi, ki prodrejo tudi v grozdje, so glavne prednosti našega vina. Ni nam treba uporabljati čistil, ki bi izničila kemijo, saj imamo že v osnovi dober grozdni sok.

Kmetija Odems Predoslje Gregor Ovsenik seneno mleko Novice Od direktorja do kmeta s širokim nasmeškom #video #foto

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič

Ekološko vinogradništvo se razvija s preizkušanjem proti boleznim odpornih sort

"Nadaljevanje ekološkega vinogradništva je pri nas v preizkušanju, kako se obnesejo proti boleznim odporne sorte trt. S križanjem tradicionalnih sort, kot so rumeni muškat, laški in renski rizling, tudi kerner, sauvignon. Gre za 20- ali 30-letna križanja in preizkušanja odpornosti proti boleznim. Odpirajo se vedno tiste rastline, za katere veš, da so odporne, in prideš do križancev, ki so odporni proti določenim boleznim. V sadjarstvu je na primer topaz takšna odporna sorta jablane, saj so klasične sorte občutljive na bolezni. V vinogradništvu smo pri tem v Sloveniji še zelo v zaostanku, saj država sploh ne dovoli tega saditi, takšna je zakonodaja," pojasni Metka.

Video: Edini dodatek je žveplo v manjših količinah kot pri konvencionalnih vinih

Ekološka kmetija Zvonik Tadej Pačnik Zulejka Javeršek ekokmetija Novice "Ekološko kmetijstvo ni dovolj, potrebno je znanstveno kmetijstvo"

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič Biodiverziteta je za kmetijo zelo pomembna

Na kmetiji namenoma skrbijo za to, da nimajo le vinogradov, da je pestra biodiverziteta. Med vrste trt sejejo deteljo, ajdo, lan, komarček, različna zelišča, da kar najbolj popestrijo svoj ekosistem. S tem privabljajo čebele in druge koristne žuželke, ne uporabljajo pesticidov. Imajo tudi dva ribnika - eden je v gozdu -, več skalnjakov za kače in druge živali, ki tam najdejo zatočišče.

"Narava sama sebe ves čas najbolje uravnoveša. Na primer v gozdu, kamor ne posegaš, je vedno vse v popolnem razmerju. Ko pa človek nekam začne posegati, se to ravnovesje poruši.

Svoje poseganje v naravo blažimo s tem, da nimamo monokulture in ne mulčimo zgolj trave, temveč sejemo bogat spekter različnih rastlin in s tem poskušamo pomagati naravi ustvarjati ravnovesje.

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič Če imaš v vinogradu cvetoče rastline, bodo tam tudi žuželke in preostali svet v tleh, ki je zelo pomemben. Če bi tu bilo vse pomulčeno in golo, bi bila zemlja izpostavljena vplivom močnega sonca in dežja in izgubljala kakovost, ves čas mora biti zakrita," pojasni Metka.

Za vinograd je pestrost pomembna s stališča gnojenja. Nekatere detelje, ki jih posejejo, so enoletnice, druge so dvoletnice, štiriletnice ali trajnice, in ko po tem določenem času propade neka detelja, za sabo pusti globok koreninski sistem, ki je že sam po sebi gnojilo. Korenine tudi zračijo tla, kar je zelo pomembno, ker se v vinogradu veliko uporablja traktor, ki zemljo zbije, hkrati pa detelje iz zraka vežejo dušik in so tako naravni vir dušika, gnojila, hrane za trto, pojasnita Simon in Metka.

Kmetija Smolej Miha Planina pod Golico Novice Kmetija pod Golico, od koder odmevata zvok kopit in otroški smeh #foto #video

Cene ekoloških pridelkov so se znižale

Kot pravi Simon, ki je tudi v upravnem odboru Združenja ekoloških kmetij, opaža, da se je v zadnjih letih nekoliko znižala cena ekoloških pridelkov. To se je zgodilo predvsem na račun uvoza, velikih trgovskih centrov in velikih bio znamk, ki imajo izredno nizke cene. Tem majhne kmetije ne morejo konkurirati.

"Večinoma smo vsi hriboviti ekološki kmetje. Drugo je, če bi imel okoli sto hektarjev nekje na ravnini. To pomeni drugačne stroje, tudi predelava je nižji strošek, kot če pelješ v predelavo le 500 kilogramov nečesa ali še manj," pravi Simon.

Tudi s predelavo in čiščenjem žit imajo nekaj težav, ker si vsaka manjša kmetija ne more privoščiti strojev za predelavo in so odvisni od drugih. Pri ekoloških pridelkih je poleg vsega treba tudi preprečiti, da pridejo živila v stik z neekološkimi. To pomeni, da morajo biti v mlinu prvi in se napovedati.

Video: Kakšno je življenje na kmetiji

"Včasih se te kar nekoliko izogibajo, ker imajo s tabo dodatno delo. Poleg tega moramo podpisati skupno izjavo o predelavi in morajo tudi oni zagotavljati neko sledljivost. To pomeni, da so bolj podvrženi nadzoru, voditi morajo evidenco," pojasni Metka.

Težava pri ekoloških pridelkih je tudi ta, da ni odkupa. "Zato je toliko kmetij, ki same vse predelujemo - ker nimamo kam prodati. Skupnega odkupa je premalo, torej da bi nekdo predelal vse ekološke pridelke, da bi bila neka poštena odkupna cena. V tujini je stalna praksa, da večja podjetja odkupujejo pridelke, ki jih nato oni naprej tržijo, mi pa se sami ukvarjamo s pridelavo, predelavo in nato še s trženjem, to pa zahteva veliko časa, " pravi Metka.

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič

Sirarstvo Anže Pirnat Kmetija Novice Iz seminarske naloge razvil uspešno sirarno #foto #video

"Zaboli me, ko ljudje rečejo, da eko in bio oznake ne pomenijo nič"

Tri dni pred našim obiskom so imeli na kmetiji kontrolo za ekološki certifikat, ki je trajala štiri ure. Kontrolor pregleda vse površine in vzame vzorce listja v vinogradu. Tega dajo nato v laboratorij in naredijo analizo celega spektra aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev, da preverjajo, ali so bila uporabljena nedovoljena sredstva. Preverijo vse kulture, vsa skladišča, vsa semena, škropiva, klet, zaloge vin in tako naprej. Velikokrat pride v kontrolo tudi agencija za kmetijske trge, ki vse površine premeri z napravo GPS in preveri, koliko kmetijskih površin s katero kulturo kmet prijavi.

Kmetijo Valentan ima s kontrolo za ekološki certifikat približno 500 evrov stroškov letno. "Samo certifikat sam po sebi še nič ne pomeni. Je le papir, s katerim izkazuješ, da so izdelki ekološki. Najhuje je to, da ljudje rečejo: 'Eh, kaj je to bio in eko, saj je vse v zraku, nič ne more biti eko in bio.' To te zaboli, ker veš, kakšen strošek je to in koliko truda je v to vloženega. Neko takšno splošno prepričanje je še vedno zelo prisotno med ljudmi," meni Metka.

Ekološka kmetija Valentan Vodole Malečnik vino vinograd Foto: Peter Susič

Ravno zato, ker vesta, koliko truda je treba vložiti v pridelavo ekoloških živil in kako so videti kalkulacije, se včasih čudita nekaterim izjemno nizkim cenam ekoloških izdelkov velikih trgovcev.

Kmetijo si želita razvijati naprej. Na njej bi rada naredila trgovinico z njihovimi izdelki in z izdelki drugih ekoloških kmetij, na posestvu bi rada ustvarila učno pot oziroma spoznavno pot za turiste in še bolj razvila turizem. V mislih imata nekoč tudi namestitve, saj je povpraševanje po njih, poleg tega je hiša prevelika zgolj zanje.

Lotevajo se tudi zanimivih drugih projektov. Skupaj z drugimi partnerji so se na primer pridružili projektu, pri katerem bodo iz neuporabnih odpadkov s kmetije, torej iz lesa, ki ostane ob obrezovanju trt, izdelali bio embalažo za svoje izdelke.

Stari kombajn je letnik 1974, z njim delata enkrat dlje, kot bi z novim kombajnom, a ima nižjo porabo goriva. "Je zelo glasen. Ko sem šel prvič z njim v Pernico, so nas ljudje klicali, ali je kombajn naš, ker je tako ropotal," se smeji Simon. Kupila sta ga, ker je strošek kombajniranja precej visok, okoli 150 evrov na hektar, kar se pri desetih hektarjih njivskih površin kar pozna, pove Metka. Stari kombajn je letnik 1974, z njim delata enkrat dlje, kot bi z novim kombajnom, a ima nižjo porabo goriva. "Je zelo glasen. Ko sem šel prvič z njim v Pernico, so nas ljudje klicali, ali je kombajn naš, ker je tako ropotal," se smeji Simon. Kupila sta ga, ker je strošek kombajniranja precej visok, okoli 150 evrov na hektar, kar se pri desetih hektarjih njivskih površin kar pozna, pove Metka. Foto: Peter Susič

Oglejte si utrinke z Ekološke kmetije Valentan

1 / 63
2 / 63
3 / 63
4 / 63
5 / 63
6 / 63
7 / 63
8 / 63
9 / 63
10 / 63
11 / 63
12 / 63
13 / 63
14 / 63
15 / 63
16 / 63
17 / 63
18 / 63
19 / 63
20 / 63
21 / 63
22 / 63
23 / 63
24 / 63
25 / 63
26 / 63
27 / 63
28 / 63
29 / 63
30 / 63
31 / 63
32 / 63
33 / 63
34 / 63
35 / 63
36 / 63
37 / 63
38 / 63
39 / 63
40 / 63
41 / 63
42 / 63
43 / 63
44 / 63
45 / 63
46 / 63
47 / 63
48 / 63
49 / 63
50 / 63
51 / 63
52 / 63
53 / 63
54 / 63
55 / 63
56 / 63
57 / 63
58 / 63
59 / 63
60 / 63
61 / 63
62 / 63
63 / 63
Z žlahtno kapljico Ekološke kmetije Valentan nadaljujemo nedeljsko rubriko, v kateri bomo prav vsak teden predstavili slovenske kmete, njihove kmetije, način življenja in trud, ki ga vlagajo v svoje delo.

Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.

Komentarji

7

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • spletnaentiteta / 26.05.2019. ob 19:44 +1 0

    Sem premislil, ne samo 1x. Z argumenti vztrajam pri tem, da je promoviranje vinarjev promoviranje pijančevanja. Ker je vinarstvo "pač tradicija".

    +1 0
  • uporabnik51 / 26.05.2019. ob 20:40 +1 0

    Kultura pitja pomeni, da je vino del hrane, ne pa droga. Vsako stvar lahko uporabiš ali zlorabiš. Zato - bravo Valentani, čimveč takih.

    +1 0
  • Jes / 26.05.2019. ob 14:20 +1 - 1

    @fizik10: Večina komentatorjev tukaj nima s čim misliti, je že zdavnaj skisalo. Sicer pa vse pohvale zakoncema Valentan. To so zgodbe, ki jih je vredno izpostaviti, želim jim vse najboljše.

    +1 - 1
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin