Nedelja, 17. 3. 2019, 10.00
5 let, 1 mesec
Kmetija z izklopom signala poskrbi, da se lahko skrijete pred svetom #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,21
5
Nekoč zapuščeno kmetijo Kladje pri Ljubnem ob Savinji sta pred 18 leti kupila in obnovila starša Andreje Podlesnik, ki sicer živita v Dalmaciji. Zdaj jo vodijo Andreja, njen mož Henrik in otroci, ki na željo svojih gostov z izklopom signala poskrbijo za popolno izolacijo od sveta interneta in popolno nedosegljivost. Tega si želi čedalje več gostov, ki se tako veliko raje posvetijo prečudoviti naravi, domači ekološki hrani in pisanemu svetu živali, ki na kmetiji narekuje dnevni ritem.
Njihova primarna dejavnost je kmetijstvo, so pa tudi turistična kmetija z ekološko pridelavo, kjer lahko gostje rezervirajo sobo ali apartma in pojejo domač ekološki obrok.
"Imamo ponije, ovce, krave, prašiče, goske, race, kokoši, koze, psa in mačke," se smeji Andreja, ko našteva vse 'prebivalce' na kmetiji. Živali se na kmetiji prosto pasejo na travnikih, odpeljejo jih tudi na skupne pašnike, kjer se pasejo skozi celo leto.
V času našega obiska so krave v hlevu pridno čakale veterinarja, ki jih je prišel cepiti proti bolezni modrikastega jezika.
Ob našem obisku so imeli ravno dva dneva starega kozlička, male jagenjčke in mladega ponija. Okoli nas je ves čas obiska veselo z repom mahal nadvse prijazen in razposajen borderski ovčar Dante, ki je nepogrešljiv družinski član in je med drugim pokazal tudi to, kako zelo rad popazi na čredo ovac.
Dante je "pridno" pazil na čredo ovac, ki je zelo natančno vedela, do kod se jim še lahko približa.
Vso hrano pridelajo sami na ekološki način
"Ukvarjamo pa se tudi s turizmom in gostom nudimo domačo, na ekološki način pridelano hrano, saj smo že več kot 15 let vključeni v ekološko kmetovanje. Pridelamo zelenjavo, meso, jajca, tudi nekaj žit imamo že nekaj let, ker imamo v najemu njive v dolini na Ljubnem, saj se kombajn za tako majhne površine, kot jih imamo tu, ne bi pripeljal. Lani smo tako imeli pšenico, predlani koruzo, letos bo ječmen in za njim ajda. Dokler bomo zmogli, bomo to obdelovali," pravi Andreja.
Skoraj vso svojo hrano pridelajo sami na ekološki način, v trgovino hodijo le po malenkosti.
Pridelujejo tudi domače suhomesnate izdelke, ki jih prodajajo le na kmetiji, na mizi, ker nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti predelave mesa, saj to prinaša še dodatne stroške in delo z birokracijo.
Turistične kmetije prav tako nimajo kategorizirane kot ekološke, ker bi morali biti vgrajeni naravni materiali in izpolnjene druge dodatne zahteve, ki s samo ekološko hrano nimajo povezave.
Ker nimajo registrirane dopolnilne dejavnosti, lahko v njihovih suhomesnatih izdelkih uživate le ob njihovi mizi v lično urejeni jedilnici z veliko krušno pečjo.
Bukov obesek za ključ do bukove sobe
V veliki in lepo urejeni hiši imajo štiriposteljno jasenovo sobo, bukovo in smrekovo sobo, ki sta dvoposteljni, na voljo pa je tudi borov apartma za 4 do 6 oseb s čudovitim svetlim zimskim vrtom. Vsaka soba ima ime po tipu lesa, iz katerega je narejena celotna oprema v sobi, tudi obeski za ključe.
Svetel in prostoren zimski vrt je del apartmaja za 4 do 6 oseb, ki ga lahko najamete za 60 evrov na dan.
"Naenkrat je lahko pri nas dvanajst oseb, s tem da lahko uredimo še kakšno dodatno posteljo za otroke. Imeli pa smo v gosteh tudi že zelo veliko skupino, ki je vedela, koliko imamo prostora, pa so se odločili, da bodo preostali ležali kar v spalnih vrečah na terasi, na zimskem vrtu in so bili čisto zadovoljni," se smeji Andreja, ko razlaga o svojih gostih.
Zunaj na travniku stoji prelepa kašča, kjer se na podstrešju sušijo suhomesnati izdelki. V zadnjem delu te prelepe lesene hiše pa Henrik ureja prostor, v katerem bosta nastali še dve sobi s starinskim pridihom kašče.
V stari kači, kjer se na podstrešju sušijo suhomesnati izdelki, nastajata tudi dve novi sobi za goste, ki bosta urejeni na popolnoma starinski način.
Lipa ob ribniku s svojimi 31 metri višine poskrbi za hlad tudi v najhujši vročini
Na kmetiji se ne počutijo odlično le njihovi gosti, temveč tudi rastline in drevje. Če se spustite od kašče po travniški poti navzdol, pridete do manjšega ribnika, ob katerem stoji mogočna lipa. Visoka je kar 31 metrov in ni je mogoče objeti, saj njen obseg meri 3,80 metra, premer pa 1,5 metra.
Ob ribniku je v senci 31 metrov visoke lipe hladno tudi v najbolj vročih dneh leta.
"Z izklopom mobilnega signala in interneta poskrbimo, da so gostje nedosegljivi"
Največ gostov je na kmetiji julija in avgusta. Kot pravi Andreja, jih je bilo lani zelo veliko in dobro kaže tudi letos. Gostje pridejo k njim kar tako, za dan ali dva, ki si jih vzamejo na poti do morja ali ko se od tam vračajo. Kmetija je sicer le sedem kilometrov oddaljena od smučišča na Golteh, zato ima kmetija goste tudi pozimi.
"Precej je tujcev, ker jim dosti pomeni mir. Smo na takšnem območju, da lahko na željo odklopimo tako internetni kot mobilni signal in so popolnoma odklopljeni od tega sveta in tudi popolnoma nedosegljivi," pravi Andreja.
Kot pravi, si zaenkrat si to največkrat zaželijo tujci, čedalje pogosteje pa imajo to željo tudi slovenski obiskovalci. Cenijo mir in to, da se lahko njihovi otroci prosto igrajo zunaj in jih pri tem ni treba ves čas nadzorovati.
V sobah ni televizije, to imajo v skupni dnevni sobi. Z izklopom interneta in telefonskega signala, pa lahko na kmetiji na vašo željo poskrbijo, da boste popolnoma odrezani od sveta in boste lažje našli svoj mir.
Da je vse tako, kot mora biti, pri delu na kmetiji sodelujejo vsi družinski člani
Turistična kmetija Kladje spada med kmetije na območjih z omejenimi dejavniki kmetovanja (OMD). Do njih vodi zavita, a lepa asfaltirana cesta, s katere se na njihovo dvorišče pripeljete po kratkem odseku gozdne ceste.
Kmetija je velika 12 hektarjev, gozdnih površin nimajo oziroma le toliko, kolikor se je gozd zarasel na kmetijske površine. Prihodke jim prinašajo kmetijstvo, turizem in moževa služba, dela namreč kot gozdni delavec. Delo na kmetiji imajo porazdeljeno med vse družinske člane. Sodelovati morajo prav vsi. Henrik skrbi za živali, Andreja za gospodinjstvo in turizem, hčerki pomagata v kuhinji ter pri pripravi in pospravljanju sob.
Kapelica je nastala iz hvaležnosti, da je hčerka preživela nesrečo.
Kapelica na dvorišču s posebno zgodbo
Andreja in Henrik imata sicer štiri otroke. Najstarejši sin v Dalmaciji in se letos poroči, gimnazijka letos končuje šolo in se bo vpisala na študij kemije, za kar jo je navdušil prav ekološki vidik kmetije, osnovnošolka pa si želi na turizem, saj želi nekoč kmetijo tudi prevzeti. Prav ona je tista, ki najbolj skrbi za to, da vse izgleda, kot mora, pokazati zna najlepše kotičke in gostom, še posebno otrokom, predstaviti vse živali in še polepšati obisk. Imata pa še eno hčerko, ki je stara 25 let in zaradi zgodbe, povezane z njo, na dvorišču stoji prelepa kapelica, ki je našo pozornost ujela na sprehodu čez dvorišče.
Ko je bila hčerka, njun drugi otrok, stara le pet let, jo je pri vožnji s kolesom zadel avto. Zaradi močnega udarca v glavo niso vedeli, ali bo sploh preživela in v kakšnem stanju bo. V komi je bila kar 32 dni, a na srečo se je vse dobro izteklo, pravi Andreja. "Sicer je zdaj oseba s posebnimi potrebami, a sama skrbi zase. Ker se je nesreča zgodila prav na Marijin praznik, smo v zahvalo, da se je izteklo, kakor se je, Mariji postavili kapelico," pojasni Andreja.
Življenje na odročnem kraju zahteva nekaj organizacije
Življenje na tako odročnem kraju zahteva nekaj organizacije. Sproti si je potrebno zapisovati, kar potrebujejo in nato to kupijo, ko se odpeljejo v dolino. Po nakupih se odpravijo približno enkrat tedensko, je pa res, da zato, ker doma pridelajo skoraj vse, ne kupujejo veliko. Imajo svoje, z bronastim priznanjem nagrajeno kislo zelje in celo domače oljčno olje, ki ga dobijo iz Dalmacije, kjer pri Andrejinih starših v Vodicah pri Šibeniku živi najstarejši sin in skrbi za oddajanje apartmajev. Kot pravi Andreja, je domače hrane vedno dovolj na voljo tudi pozimi, zato lahko po predhodnem naročilu domače jedi pripravi kadarkoli.
Andreja zelo rada in zelo dobro kuha. Vsekakor se splača poizkusiti njene dobrote, za katere pa se je treba predhodno najaviti, saj ima družina na kmetiji ves čas delo in hraan ni pripravljena v naprej.
Zgodi se, da morajo v dolino včasih tudi dvakrat na dan, vožnja do tja ali nazaj pa jim vzame okoli dvajset minut. Otroci imajo na srečo organiziran prevoz, gimnazijka pa je prva tri leta živela v dijaškem domu v Celju, zdaj pa med tednom živi pri babici v Ljubnem, da se ji ni treba vsak dan voziti gor in dol.
Preden so se preselili na kmetijo, so živeli na Ljubnem. Že prej so z mamo in očetom hodili na kmetijo pomagati sorodnikom, zato je bila tega vajena in ob selitvi bistvene razlike, razen odročnosti, ni občutila. "Ko nekaj delaš z veseljem, je to toliko vredno, da ne razmišljaš o drugem," pravi Andreja, ki se prav zato s kmetije v naselje na Ljubno ne bi več vrnila.
Družinica je razgleda že vajena, gostje pa ne morejo, da ne bi zrli v okoliške hribe. Henriku je zaradi barv narave na kmetiji najbolj všeč jesen.
Ko gosti postanejo oskrbniki kmetije
Kljub temu, da ima družina Podlesnik na kmetiji veliko živali, se lahko kadarkoli odpravijo tudi na dopust ali po potrebi kam drugam. V tem času jim namreč na pomoč z velikim veseljem priskočita Darko in Aleša, ki sta že osmo leto njihova redna gosta in prideta večkrat na leto.
V preteklosti sta namreč večkrat omenila, da bi z veseljem poskrbela za kmetijo, če bi morali kam iti in pred štirimi leti so se, ko je Andrejin oče na morju praznoval 70. rojstni dan, res odločili, da bi poizkusili, kako bo. Od takrat se za zamenjavo dogovorijo vsako leto, ko Podlesniki priskočijo na pomoč pri opravilih v Dalmaciji.
Pri hiši ne potrebujejo alarma. Na dogajanje glasno opozarjajo radovedne goske.
"Takrat še nismo vedeli, da nimajo s kmetijo nobenih izkušenj, saj prihajajo iz mesta in iz bloka, a so tako skrbni, da jim lahko brez težav prepustimo posestvo," pravi Andreja.
"Glede na to, da imajo živali, nimajo možnosti koristiti dopusta. Ponudili smo se jim, da bi jim bili pripravljeni priskočiti na pomoč, saj bi imeli od tega obojestransko korist - oni bi bili na morju, mi v hribih. To zdaj koristimo zadnja štiri leta in je to za nas postal glavni dopust. Vsako leto komaj čakamo in upamo, da se bodo odločili in šli na morje. V tem času jim postorimo vse, tako pri živalih, kot na vrtu. Ni pa vse ostalo samo pri letnem dopustu, saj pridemo tudi za vikend ali čez teden, če je treba pri čem pomagati," je povedala Aleša Mesec.
5