Petek, 21. 11. 2025, 4.00
2 tedna, 6 dni
Referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja: zakaj bo tokrat drugače?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,73
Na posvetovalnem referendumu je za pravico do prostovoljnega končanja življenja glasovalo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je bilo proti.
Volivci se bodo 23. novembra, približno štiri mesece pred parlamentarnimi volitvami, podali na volišča, da bi se ponovno opredelili do vprašanja o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. O tem so se izrekali že junija lani, ko je za ureditev te pravice na posvetovalnem referendumu glasovalo 54,89 odstotka volivcev. A drugače kot pri posvetovalnem referendumu tokrat ne bodo odločali le oddani glasovi. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da vladni zakon obstane ali pade?
Kaj je zavrnitveni kvorum in zakaj bi lahko bil v tem primeru ključen?
Če so na posvetovalnem referendumu o ureditvi pravice do prostovoljnega končanja življenja vlogo igrali le oddani glasovi, bo moral biti na naknadnem zakonodajnem referendumu izpolnjen pogoj dovolj velikega števila oddanih glasov – tako imenovanega kvoruma.
V skladu z referendumsko zakonodajo bo moralo za padec zakona proti glasovati nekaj več kot 339 tisoč državljanov (natančneje 339.205) oz. 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Teh je po zadnjih podatkih ministrstva za notranje zadeve skupaj 1.696.025, kar je tudi informacija, ki jo je objavila državna volilna komisija.
"Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 24. julija 2025?"
Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo "ZA" ali besedo "PROTI".
Ankete kažejo na podporo zakonu o prostovoljnem končanju življenja ter na to, da bi lahko bila volilna udeležba precej visoka.
Na posvetovalnem referendumu junija lani je za pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja glasovalo 54,89 odstotka volivcev, proti je bilo 45,11 odstotka volilcev. Volilna udeležba ni bila slaba, saj je glasovalo več kot 700 tisoč volivcev oziroma 41 odstotkov volilnih upravičencev. Če pogledamo glasove proti, ugotovimo, da ob 311.429 glasovih zavrnitveni kvorum ne bi bil izpolnjen, tudi če bi bilo glasov za na koncu manj.
Je 20-odstotna volilna udeležba za padec zakona dovolj?
Poglejmo, kaj bi se zgodilo, če bi se v nedeljo na volišča odpravilo precej manj ljudi. Če na volišča pride 20 odstotkov volilnih upravičencev in so med njimi tudi podporniki zakona, čeprav so v manjšini, bo zakon ostal v veljavi. Če pa nasprotnikom pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uspe na volišča pripeljati nekaj več kot 339 tisoč nasprotnikov zakona, jih mora biti za padec zakona seveda več kot tistih, ki zakon podpirajo.
Agencija Mediana je med 10. in 13. novembrom za TV Slovenija preverjala podporo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Uveljavitev zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja po javnomnenjski anketi podpira 59,9 odstotka vprašanih, 28,6 odstotka pa jih je proti. Anketa nakazuje tudi dobro udeležbo, saj je kar 34 odstotkov vprašanih napovedalo, da se bo referenduma zagotovo udeležilo, več kot 16 odstotkov pa, da se bodo verjetno odpravili na volišča. Rezultat referenduma bo na koncu, kot kaže, odvisen predvsem od tega, kako množično se bodo na volišča odpravili ljudje, ki izražajo podporo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Podporo zakonu nakazujeje tudi anketa, ki jo je Mediana opravila za Delo, tudi v tej raziskavi izpostavljajo, da bo ključno vlogo odigrala udeležba na referendumu. Več v spodnjem članku:
Dva hipotetična primera za lažje razumevanje
Za boljše razumevanje, v katerem primeru bi zakon padel in v katerem bi ostal v veljavi, poglejmo dva hipotetična primera referenduma.
Po prvem hipotetičnem izidu bi se referenduma udeležilo 339.205 volivcev in bi bili vsi proti, razen enega. Zakon v tem primeru ne bi padel, ker je nasprotnikom zmanjkal en glas do 20-odstotnega kvoruma.
Po drugem hipotetičnem izidu bi se referenduma udeležilo 500 tisoč volivcev, kar predstavlja približno 29-odstotno volilno udeležbo. Nasprotnikov zakona je velika večina, 300 tisoč, podpornikov je 200 tisoč. Kljub temi zakon ne bi padel.
Čeprav je skupna volilna udeležba močno presegla 20 odstotkov in so bili nasprotniki zakona bistveno številčnejši, bi zakon ostal v veljavi. Nasprotniki bi namreč morali prepričati še dodatnih 40 tisoč volivcev, saj jim tudi v tem primeru ni uspelo doseči zavrnitvenega kvoruma 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev.
Zavrnitveni kvorum v slovenski referendumski zakonodaji namreč temelji na načelu, da so nosilci naknadnega zakonodajnega referenduma predvsem nasprotniki zakona, ki morajo na volišča pripeljati vsaj petino svojih volivcev.
Zakon pade le, če jih je več proti kot za
Hipotetična primera torej kažeta, da morajo nasprotniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v vsakem primeru prepričati dobrih 339 tisoč volivcev, ob tem pa mora biti glasov proti več kot tistih za. Ob tem jim ne bi pomagala niti visoka volilna udeležba, če zavrnitveni kvorum ne bi bil dosežen.
To se je recimo zgodilo na referendumu o zakonu o drugem tiru maja 2018, ko je proti zakonu oziroma tej investiciji glasovalo 127 tisoč volivcev. Čeprav je bilo glasov proti za las več kot glasov za, je zakon obstal, saj zavrnitveni kvorum ob komaj 15- odstotni udeležbi ni bil dosežen.
Vlada nazadnje računala ravno na zavrnitveni kvorum, a se je uštela
Vladi se ni izšel račun pri referendumu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, saj so predlagatelji precej zlahka dosegli zavrnitveni kvorum.
Vprašanje zavrnitvenega kvoruma je bilo zelo aktualno maja letos na zadnjem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Aktualna vlada je namreč volivce pozivala, naj referendum bojkotirajo, taktika pa se je na koncu izkazala za zgrešeno.
Referenduma se je namreč udeležilo skoraj 440 tisoč volivcev ali slabih 26 odstotkov volilnih upravičencev, ti pa so gladko, z več kot 92 odstotki glasov zavrnili zakon. Zavrnitveni kvorum je bil presežen za več kot 60 tisoč glasov.
To bo 34. referendum, v tem mandatu že osmi
Sprva je kazalo, da bodo volivci odšli tudi na posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem.
Od leta 1996 smo imeli v Sloveniji že 33 referendumov, nedeljski referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo že 34. Mandat Golobove vlade bo v tem oziru rekorden, saj bomo predvsem na račun dveh referendumskih trojčkov odločali že o osmih referendumskih vprašanjih.
Mandat te vlade se ni niti dobro začel, ko je SDS s podpisi volivcev v državni zbor vložil zahteve za razpis zakonodajnih referendumov na novele zakonov o vladi, o RTV Slovenija in o dolgotrajni oskrbi, ki pa so jih volivci prepričljivo podprli.
Sledil je trojček posvetovalnih referendumov o prostovoljnem končanju življenja, preferenčnem glasu in uporabi konoplje v medicinske namene, ki so jih volivci prav tako podprli.
Državni zbor je razpisal tudi posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, vendar so oktobra lani poslanci ta referendum preklicali.
