Torek, 24. 3. 2026, 10.49
1 mesec, 3 tedne
Vrhovno sodišče zavrnilo tožbo glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,31
Na vrhovnem sodišču so izpostavili še, da odločitev ne pomeni vrednostne opredelitve do vsebine zakona ali do stališč posameznih strani, temveč izključno presojo postopkovne poštenosti referendumske kampanje in vpliva ugotovljenih nepravilnosti na referendumski izid.
Vrhovno sodišče je kljub nekaterim nedovoljenim ravnanjem zavrnilo tožbo glede referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Presodilo je, da niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve iz kampanje vplivale na voljo volivcev oz. da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen.
Pri zdravniških organizacijah je kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu, so navedli v sporočilu za javnost. Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volivcev.
Pri verskih organizacijah je vrhovno sodišče jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Po navedbah sodišča verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo "ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju proti, zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje". Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.
Na sodišču so v začetku marca svoje argumente predstavili vlagatelji tožbe, ki so menili, da so bile v kampanji pred referendumom o zakonu izrečene številne neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev. Tožbo so vložili, ker so v kampanji aktivno sodelovale tudi civilnodružbene organizacije, kot sta Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev na Slovenskem, ki pa nista bili prijavljeni kot organizatorici kampanje. Eden od vlagateljev tožbe Bogdan Biščak je v izjavi za medije po obravnavi dejal, da če sodišče tega referenduma ne bo razveljavilo, bo s tem dalo zeleno luč lobističnim skupinam z veliko denarja, da se kot neregistrirane vključijo v kampanje ter se s tem izognejo finančnim in drugim omejitvam, ki omejujejo organizatorje kampanj. "Kampanje bodo s tem postale izrazito nepoštene, ker se bo to nadaljevalo v vse večjem obsegu," je ocenil Biščak.
Primc vidi sodbo vrhovnega sodišča kot zmago solidarnosti
Pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc vidi odločitev vrhovnega sodišča glede referenduma kot "zmago solidarnosti, sočutja in ljubezni". Zaradi sodne odločitve je izrazil veliko veselje, hkrati pa se mu zdi olajšanje za bolnike, invalide in upokojence. S to sodno odločitvijo so bolniki in invalidi končno obvarovani denimo pred pritiski, ki bi jih po njegovem prepričanju uvedel zakon.
A državo in družbo čaka še veliko dela, je poudaril. Predvsem mora država vzpostaviti dostopno in kakovostno zdravstvo, ki bo ljudem omogočilo lepo in kakovostno življenje. Prav tako je treba po vsej Sloveniji vzpostaviti kakovostno paliativno oskrbo in pomoč bolnikom ter njihovim družinam, ki to potrebujejo, je opomnil.
