Četrtek, 2. 10. 2025, 15.58
2 tedna, 5 dni
O evtanaziji bomo na referendumu odločali dvakrat
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,80
Volivci so na posvetovalnem referendumu junija lani že podprli pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Prvič v zgodovini samostojne Slovenije se bodo državljanke in državljani o istem vprašanju na referendumu odločali dvakrat. Pravnik Igor Kaučič poudarja, da lahko samo pogojno govorimo o istem vprašanju, ne moremo pa govoriti o isti zadevi.
Nasprotniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pod vodstvom Aleša Primca so zbrali dovolj podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. To pomeni, da bomo po posvetovalnem referendumu o tem vprašanju, na katerem se je večina strinjala z evtanazijo, odločali še enkrat. To se bo v zgodovini države zgodilo prvič. Glede na zakonsko določene roke bi lahko referendumsko odločanje volivcev sledilo najhitreje v drugi polovici novembra.
Posvetovalni referendum postal instrument opozicije
Ustavni pravnik Igor Kaučič uvodoma spomni, da je bila institucija posvetovalnega referenduma v Sloveniji desetletja povsem zanemarjena. "Od epidemije covid-19 dalje pa je bil posvetovalni referendum obujen, postal je nekakšen instrument opozicije. Bodisi za zavlačevanje zakonodajnega postopka, bodisi za nasprotovanje posameznim zakonodajnim projektom," opozarja Kaučič.
Volivci so se o vprašanju, ali so za to, da se pravica do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja uredi v zakonu, že izrekali junija lani na posvetovalnem referendumu. Tedaj je ureditev te pravice podprlo 54,89 odstotka volivcev, 45,11 odstotka pa jih je glasovalo proti. Tokrat bodo na referendumu odločali o tem, ali naj se uveljavi zakon, ki ga je DZ dokončno sprejel 24. julija letos. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti glasovala večina udeleženih volivcev, ki bodo hkrati predstavljali vsaj petino vseh volilnih upravičencev.
Posledično je neizogibno, tako pravi Kaučič, da pridemo v situacijo, kot smo ji priča danes. Torej, da volivci na posvetovalnem referendumu odločajo o določenem vprašanju, ko je zakon sprejet, pa o tem vprašanju odločajo še na zakonodajnem referendumu.
A pri tem je treba vendarle nekaj poudariti, opozarja Kaučič. Pravi, da gre načeloma res za enako vprašanje, ne moremo pa govoriti o isti zadevi. Na posvetovalnem referendumu se namreč volivci odločajo o splošnem vprašanju, ki v primeru uspešnega izida referenduma postane zakonski projekt. Pojasnjuje, da je bil posvetovalni referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja namenjen splošnemu izjavljanju o nekem vprašanju, ki je podlaga za kasnejše pravno urejanje. Šele na podlagi tega je bil pripravljen in sprejet zakon, ki natančno določa vsa vprašanja prostovoljnega končanja življenja. Zakon je drugačen, kot je bilo vprašanje na posvetovalnem referendumu. Prav tako je na posvetovalnem referendumu drugačen postopek, potrebna večina, pravne posledice ..., poudarja ustavni pravnik.
Ker so posvetovalni referendumi v zadnjih letih postali pogosto uporabljen instrument, ni izključeno, da se bo kaj takšnega v prihodnosti ponovilo še za kakšen drug, na novo sprejeti zakon, napoveduje ustavni pravnik Igor Kaučič.
Pri zakonodajnem referendumu pa so rezultati referenduma zavezujoči, zato je zahtevnejša tudi večina in kvorum. Odločitev volivcev je dokončna. Če bodo ti zakon zavrnili bo zakonodajnega postopka konec, zakon bo razveljavljen. "Zato lahko samo pogojno govorimo o istem vprašanju," pojasnjuje Kaučič.
Podoben scenarij se lahko še kdaj ponovi
Ker so posvetovalni referendumi v zadnjih letih postali pogosto uporabljen instrument, ni izključeno, da se bo kaj takšnega v prihodnosti ponovilo še za kakšen drug, na novo sprejeti zakon, napoveduje Kaučič.
"Posvetovalne referendume ne predlaga le opozicija, temveč tudi koalicijske stranke. Tri junijske referendume, ki so jih volivci potrdili, je na primer sprožila koalicija. Neuspešne referendume pa je predlagala opozicija. Poenostavljeno povedano, usoda razpisa posvetovalnih referendumov je v rokah vsakokratne koalicije. Drugače je pri zakonodajnem referendumu, ki jih praviloma, prek civilne družbe ali skupine volivcev, sproža opozicija. Pogosto ob aktivni podpori opozicijskih strank," poudarja Kaučič.
Ker zakon o prostovoljnem končanju življenja ne sodi med tiste zakone, o katerih ustava prepoveduje razpis zakonodajnega referenduma, s pravnega vidika razpis referenduma nikakor ni sporen, je prepričan ustavni pravnik.
Referendumski dan
Ker je na obzorju tudi referendum o pokojninski reformi, Kaučič predlaga, da bi bilo zaradi visokih finančnih stroškov vse referendume smiselno izvesti na isti referendumski dan. To namreč omogoča določba zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki pa je doslej še nikoli nismo izkoristili. Temu po Kaučičevih besedah botruje dejstvo, da je razpis referenduma politično vprašanje, torej kdaj komu ustreza izvesti referendum.
