Nedelja, 12. 5. 2019, 10.13
5 let, 6 mesecev
Po sivki dišečo kmetijo na Kozjanskem razvija mlada prevzemnica Manca #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,81
5
Manca Omerzu je mlada prevzemnica Kmetije Omerzu na Kozjanskem, kjer imajo svoj prostor orehovi nasadi, številne jablane in nasadi sivke. Kmetijo je prevzela od očeta Ivana, ki jo je pred 20 leti začel razvijati kot svoj hobi. A ne oče, Manca je tista, ki danes vodi kmetijo, pri delu pa ji pomagajo zelo povezana družina in občasno tudi prijatelji. Ivan je svojim otrokom predal tako svoje podjetje kot kmetijo in danes živi zadovoljno življenje v krogu družine. Kot pravita oba, je prav to, da ljudje kmetije predolgo zadržujejo zase, glavni razlog za njihov propad - naslednikom jo je treba predati, ko so ti še mladi, sta prepričana.
Na kmetiji imajo nasade orehov, jabolk in sivke. Izdelki iz orehov, ki jih je mogoče dobiti z njihove kmetije, so orehova jedrca, orehovec in orehovo vino. Iz jabolk izdelujejo ekološki jabolčni sok in kis, ko imajo čas, pa tudi jabolčne krhlje, ki jih režejo na roke. Iz sivke destilirajo eterično olje in hidrolat, delajo tudi sivkin čaj, sivkin sirup, s sivko pa polnijo tudi vrečke iz blaga.
Na kmetiji imajo dva čebelnjaka, zato pridelujejo tudi dve vrsti medu, cvetličnega in mešanega, ravno v tem času pa Manca v gozdu nabira smrekove vršičke, iz katerih izdeluje sirup.
S sivko so se začeli ukvarjati, ker je bila Manci zelo všeč. Okoli 70 sadik so že imeli doma, iz tega je začela delati sivkin čaj in kuhati sirup. Ker so bili izdelki dobro sprejeti, so to še razširili, zato imajo zdaj v dolini večji nasad sivke.
"Če želiš delati, vsak dan kaj najdeš"
Za kmetijo skrbi vsa družina, a vse je pred 20 leti začel njen oče, ko je kupil zemljišče s propadajočo hišo in nasadil prva drevesa.
Poleg očeta sicer največ pomagajo družinski člani, ko pa pridejo na vrsto večja opravila, zberejo še prijatelje in sorodnike, saj je treba pogosto veliko dela opraviti naenkrat in hitro.
Malo manj dela je le februarja. "Če želiš delati, vsak dan kaj najdeš. Ker imamo tudi poslovna darila, imamo zato veliko dela tudi v zimskih mesecih. Proti koncu leta, ko se zaključi delo zunaj, se delo prestavi v notranje prostore, kjer začnemo pakirati, ustekleničevati in tako naprej," pove Manca.
Video: Kakšno je življenje na kmetiji
"Delo na kmetiji imamo skozi vse leto, a ko se pobirajo jabolka, orehi, sivka, takrat je treba vse pobrati čim prej. Še posebno jeseni, ko je deževno vreme, za orehe ni dobro, da so na mokrem na tleh," pravi Manca.
Proces, da prideš do zdravih orehovih jedrc, je dolgotrajen
Težko oceni, s čim imajo na kmetiji največ dela. Včasih je sicer več dela tudi s sivko, vse je zelo odvisno od vremena, torej ali je veliko dežja ali je sončno. A čeprav bi na prvi pogled mislili, da z orehi ni veliko dela, je delo z njimi morda najbolj zahtevno, ugotavlja Manca, saj je pri orehih že sam proces, da prideš do zdravih jedrc, dolgotrajen.
"Parcelo je treba redno kositi, okoli dreves travo ponitkati, treba je skrbeti, da so drevesa porezana, da je deblo lepo in čisto, da na njem ni preveč mahu, škropimo dvakrat letno, da so drevesa zdrava, in proti orehovi muhi, na koncu pa je treba vse orehe pobrati, najprej posušiti, da jedrca ne splesnijo, nato jih na roke stolčemo in še dodatno prebiramo, razdelimo na tri razrede in na koncu prodamo," cel postopek opiše Manca.
Video: Kaj lahko človeku da delo na kmetiji
"Tudi v dolini, kjer imamo sivko sicer zasajeno v foliji, je med vrstami trava, ki zaradi ugodnih razmer za njeno rast zahteva pogosto košnjo," pove Manca.
Sivka na Kozjanskem odlično uspeva, ko je vreme suho
Njihova kmetija leži visoko, od tod se razprostira razgled nad Brežicami, pa vse do jedrske elektrarne v Krškem in okrog. Lega je za sivko idealna, saj imajo sonce od jutra do večera. Tudi ob pozebi je lega bolj ugodna, kot če bi bili v zaprti kotlini, razloži Manca. Ne le sivki, pogoji ustrezajo vsem njihovim pridelkom.
A pri sivki je vendarle nekoliko drugače, razloži. "Na Primorskem, kjer je suho in so površine kamnite, tudi plevel ne uspeva toliko. Pri nas pa je vse bolj kot ne zeleno in je treba veliko pleti," pravi Manca, ki ne verjame, da imajo na Primorskem težave z gnitjem korenin sivke, kot je to ob bolj deževnih obdobjih pri njih na Kozjanskem.
S prodajo pokrijejo stroške in eno plačo, a vlagati brez pomoči ne bi mogli
Kar proizvedejo, trenutno zadostuje za kritje stroškov in Mančino plačo. Pojasni, da to še gre, a vlagati, na primer v objekte, mehanizacijo, opremo in nove nasade, ob tem ne bi mogli, to ne bi šlo brez pomoči.
Meni, da bi z vsem sicer lahko preživeli tudi družino, a za to bo treba še marsikaj nadgraditi in kmetijo razvijati naprej.
"Dalo bi se, je pa vse skupaj kar zahtevno. Tudi zato, ker smo zelo odvisni od vremena – če pride suša, pozeba, toča, lahko v trenutku izgubiš vse. Ker smo tako majhni, posledično v takšnih primerih tudi ni pomoči države, saj moraš za to dosegati neki minimum, pa še to je zelo težko pridobiti, ko se dodeljuje.
Bomo videli, kako bo v prihodnosti. Cilji so, da bi to zaživelo še bolj, kot je že, radi bi vse nadgradili. Tudi drevesa še niso v polni rodnosti in polnega pridelka še ni. Želimo si, da bi bili na trgu še bolj prisotni, da bi bili v še več trgovinah, radi bi bili prisotni v še več gostilnah," o svojih načrtih pove Manca, ki svoje izdelke trenutno prodaja v spletni trgovini in v manjših trgovinah po Sloveniji.
Nekoč bi radi posegli tudi prek meja Slovenije, a Manca pravi, da vse to razvijajo počasi, saj se vsega tega ne želi lotevati zaletavo.
S sredstvi z razpisa za mladega prevzemnika kmetije zgradili gospodarski objekt
Kot mlada prevzemnica kmetije se je prijavila na razpis za dodatna sredstva, s katerimi so zgradili gospodarski objekt, pri katerem so ravno v zadnji fazi pridobivanja uporabnega dovoljenja.
"Rok za prijavo na razpis je bil zelo kratek, bilo je sredi poletja in sredi sodniških počitnic. V tem kratkem času je bilo treba narediti prevzem kmetije, kjer je moralo iti vse prek sodišča, treba je bilo uspešno vložiti vlogo. Pri tem moraš že prej točno vedeti, kaj vse boš potreboval, saj če se za vlogo odločiš, ko je razpis že zunaj, boš zelo težko pridobil v tem kratkem času vse potrebno. Samo za ta razpis so nastali trije debeli fascikli dokumentov," pove Manca.
V spodnjem delu stavbe je skladišče, v zgornjem prostor za mehanizacijo, namenjen pa je tudi sprejemu skupin, saj bi radi nadgradili turizem in izkoristili, kar jim ponujata lega in okolica, ugodna za številne dejavnosti.
Začne se v garaži, kjer gre, dokler je ne prerasteš
V novem skladišču gospodarskega objekta imajo sode s kisom, sokom, orehovcem, vinom.
"Potrebovali smo takšen prostor, ker smo imeli vse garaže popolnoma polne. Če začneš vse iz nič, kot se je začelo pri nas, saj nimamo neke tradicije, da bi to prevzeli od starih staršev, začneš enostavno v domači garaži. Kmalu vidiš, da če želiš rasti in se razvijati, potrebuješ prostor, saj sicer na neki točki stagniraš.
Ko smo prišli na tisoč litrov kisa, na tisoč litrov soka in še kakih 500 litrov orehovca in vina, smo videli, da je to nekakšna zgornja meja količin, ki jih lahko imamo doma. Potrebovali smo prostor. Med drugim tudi za skladiščenje mehanizacije - zgornji del, kjer jo imamo, je tudi že kar napolnjen in res ne vem, kje smo vse to imeli prej. Priključkov, traktorjev, cistern in vsega se kar nabere," pove Manca.
Video: Pripravljena je bila na to, da na kmetiji ni osemurnega delavnika
Soka in kisa vsakega pridelajo okoli 4.000 litrov.
Najprej morajo poiskati trg in kupce za nove količine, nato bodo proizvedli več
Soka in kisa vsakega pridelajo okoli 4.000 litrov. "To je še vedno malo, če se primerjamo z drugimi kmetijami, a za nas je bil preskok s tisoč litrov, kar smo pridelali predlani, kar velik.
Seveda pa je tako, da ne moremo proizvesti 10 tisoč litrov, če trga, kjer bi to prodali, še nimamo. Najprej je treba poiskati kupce, nato pa lahko poleg proizvodnje iste količine, s katero zalagamo zdajšnje, proizvodnjo še povečamo. Težava je cena, konkurenca je namreč huda," pove Manca, ki je prepričana, da je še vedno najboljša reklama prav tista, ki se širi od ust do ust.
"Oče je dal za vsakega vnuka ob njegovem rojstvu narediti sod, v katerem zdaj zori konjak z letnikom rojstva otroka. Ko bodo polnoletni, ga bodo dobili, do takrat pa mora steči še ves proces. Nečak je najstarejši, konjak bo tako zdaj že v osmem letu in je že kar dober," pove Manca.
Trije sodi konjaka, vsak za enega vnuka ob njihovem rojstvu
V skladišču imajo tudi sod barikiranega orehovega vina, v sodu je dve leti in želijo ugotoviti, kakšno bo vino, ko ga bodo dlje časa pustili v lesenem sodu. Radi bi videli, kaj se z vinom zgodi in za zdaj Manca meni, da se razlika občuti in da je vino zelo dobro in morda lahko predstavlja novo tržno nišo. "Tako je, ko se razvijaš. Začeli smo z nekje okoli 50 litri orehovega vina, da smo sploh videli, ali bo šlo ali ne, zdaj pa preizkušamo čedalje več novosti," razloži.
Poleg tega soda orehovega vina so v skladišču še trije, ki pa niso namenjeni prodaji. "Imam brata, on ima dva otroka, jaz pa hčerko. Oče je dal za vsakega vnuka ob njegovem rojstvu narediti sod, v katerem zdaj zori konjak z letnikom rojstva otroka. Ko bodo polnoletni, ga bodo dobili, do takrat pa mora steči še ves proces. Nečak je najstarejši, konjak bo tako zdaj že v osmem letu in je že kar dober," pove Manca, ki dodaja, da so družinsko zelo povezani.
"Sledljivost mora biti, a dokumentacije je veliko preveč"
Na kmetiji nimajo le veliko fizičnega dela, sama se zelo veliko ukvarja tudi z vsemi potrebnimi dokumenti in evidencami. "Dokumentacije je preveč. Vsekakor je potrebna, saj mora biti sledljivost, a tega je res veliko, stvari se podvajajo," pove Manca.
Ker so dobili subvencijo za ekološko in imajo ekološki certifikat, delajo vse dvojno. Voditi morajo evidenco tako za certifikacijski organ, pri katerem imajo certifikat, nato pa še za zavod, od katerega dobivajo subvencijo.
"Voditi moramo evidenco vsega – to, koliko smo pridelali, koliko je kala, odpada, koliko prodamo, kakšno imamo zalogo, koliko škropiva kupiš in shranjevati tudi vse račune zanj, zaloga mora ustrezati, veliko je vsega. Sicer je dobro, da se vse sproti beleži, a takrat, ko se dela, ko si v nasadu ali na njivi, je malo nerodno vse sproti tehtati in zapisovati," pojasnjuje Manca, ki ob tem omeni še, da je treba voditi tudi računovodstvo in pripravljati podatke za zunanje računovodstvo, ki vse pregleda in vodi.
"Papirologije je tako ali tako povsod preveč, na vseh področjih, ne le v kmetijstvu. Poleg tega je treba vse hraniti zelo dolgo in različne dokumente različno dolgo. Imam kar dobro založeno pisarno in čedalje huje je, saj je vsako leto vsega več," opisuje Manca.
"Nekateri ljudje ti povedo veliko, a nihče ti ne bo povedal vsega"
Znanje je poiskala sama – z izobraževanji, na spletu, v knjigah. Kot pravi, se vedno začne s tem, da te nekaj zares zelo zanima.
Ko delajo orehovec in orehovo vino, sami poizkušajo njegov okus in ga naredijo tako, da njim ustreza. "Če damo skupaj deset orehovcev, bo to deset različnih okusov, niti dva ne bosta enaka, saj ima vsak, ki ga dela, svoj okus," pove Manca.
"Zelo veliko sem se naučila od očeta, pri sivki pa sem se sicer veliko naučila tudi od drugih, ki se s tem ukvarjajo, a največ sama. Pri nekom na Primorskem je to namreč popolnoma drugače, kot pri nas, ker imamo popolnoma drugačno podnebje in zemljo. Ko je mokro, sivki to sploh ne ustreza," pravi Manca, ki meni, da je najboljša šola še vedno lastna šola.
O tem, koliko so drugi odprti do deljenja znanja, ko se želiš česa naučiti, pravi, da je zelo odvisno od vsakega posameznika. "Je pa tudi tako, da ti sicer lahko nekdo pove veliko, a prav nihče ti ne bo povedal vsega. To je navsezadnje tudi čisto razumljivo, saj ima vsak neki svoj proces, svoje skrivnosti. Lahko pove bistvo, skrivnosti pa ne," pravi Manca.
Video: Ker nasadov ne morejo nadkriti, so bolj izpostavljeni naravnim nesrečam
"Nikoli nisem imel apartmaja na morju, kupil pa sem zapuščeno kmetijo"
"Nikoli nisem imel apartmaja na morju, ne prikolice ali čolna, kupil pa sem zapuščeno kmetijo, do katere ni bilo niti ceste. Najprej je bil to vikend, potem je sledila večja soba, da sem lahko povabil sem partnerje in smo se lahko družili, potem to ni bil več vikend in je nastala hiša. Posadil sem orehe, saj sem tedaj veliko sadil drevesa, bil sem celo gozdar leta. Vedelo se je, da me v soboto in nedeljo ni, ker sem tu. Kasneje smo posadili še jablane in tako se je vse širilo. Hčerka je izrazila željo, da bi se s tem ukvarjala in tako imamo zdaj," razloži Ivan Omerzu.
Orehe je posadil leta 2000, danes je starejši nasad star 19 let in še ne obrodijo polno, saj imajo orehi življenjsko dobo okoli 60 ali 70 let.
"Na neki ekskurziji v Franciji smo bili postreženi z orehovim vinom in nato sem toliko časa vrtal v pridelovalca, da mi je vsaj malo namignil, kako in kaj, nato pa smo dve ali tri leta preizkušali in razvijali," pove Ivan, ki je danes zadovoljen, ko vidi, kaj je nastalo iz njegovega hobija in z veseljem pomaga pri delu.
Kot družina so zelo povezani, Ivan je prepričan, da je treba vedno vlagati v to, da je družina z veseljem skupaj, to mu veliko pomeni.
"Ljudje so bili vedno začudeni, kako to, da otroci še kar hodijo skupaj z nama na smučanje, pa čeprav so bili že starejši. Da, ves čas hodijo z nami, družimo se, skupaj kartamo - to pomeni, da smo normalna družina. Tudi ko so prišli partnerji in zdaj, ko so majhni otroci, še vedno hodimo na smučanje vsi skupaj, da imamo včasih že težavo najti namestitev za vse," pravi Ivan, Manca pa pove, da jih je zdaj z otroki vred 14, ko se odpravijo od doma.
Video: Če je treba, se dela tudi 14 ali 16 ur na dan
"Kmetije propadajo, ker jih starejši predolgo zadržujejo zase"
Podjetje je prepustil sinu, kmetijo je prevzela hčerka. "Če bi pogledali zdaj, v lasti nimam ničesar. Velika napaka se dela, ko eni vse zase zadržijo do konca. Prav je, da se v določenem trenutku odločiš in stvari predaš naprej, takrat pa, ali daš vse, ali pa nič, ne moreš predati naprej le dela in problemov, drugega pa ne. Tudi PIN-kodo sem predal. Eno varovalo si pustiš, da ne morejo zadeve kar prodati naprej, a sicer naj delajo mlajši naprej, kdaj pa bodo, če ne zdaj," pravi Ivan.
Enako mišljenje je pri kmetijah. Sam opaža, da je veliko kmetij v okolici propadlo prav zaradi tega, ker jih niso želeli pravočasno predati mladim, ti pa so si zato poiskali drugačno pot in odšli.
"Kmetije držijo pri sebi do zadnjega. Kaj imam potem od vsega, če bi hčerka v tem času dopolnila 45 let, si ustvarila družino in se odselila? Ne bo se čez 20 let vrnila, ko bom jaz star 80. Če pokažejo zanimanje, je treba kmetijo predati naprej, ko so še mladi," pravi Ivan.
V tem, da je kmetijo predal hčerki Manci, je Ivan videl priložnost in srečo, ker si je to želela. Meni, da je treba imeti zaupanje do lastnih otrok, a kmetijo lahko ponudiš otroku, ki ga to zanima, ne moreš pa je oddati le zato, da jo daš, če ni interesa na drugi strani.
"Saj to ne pomeni, da bom očeta kar odgnala s kmetije"
Manca, ki je zato lahko na razpisu prejela tudi sredstva za izgradnjo novega objekta, je enakega mnenja.
"Dela se velika napaka, ker kmetije ne predajo mladim. Saj to ne pomeni, da bom jaz zdaj kot mlada prevzemnica kmetije očeta odgnala s kmetije, nekateri si morda to tako predstavljajo. Saj lahko pogledate, koliko je danes povprečna starost kmeta," pravi Manca.
Oče izhaja iz revne družine, vse je ustvaril s trudom
V kmetijo je vložil veliko svojega truda in časa, pa tudi veliko sredstev, ki jih je zaslužil s podjetjem. Izhaja iz družine, ki ni imela veliko. Kot pravi, ga tudi zato danes popolnoma zmrazi, ko mu nekdo reče, da se nekaj ne izplača.
"Doma nismo imeli ničesar. Oče je hodil v službo s kolesom, mama je bila doma in je hodila delat po kmetijah, da smo se preživljali, in že v osnovni šoli sem hodil z njo po kmetijah delat. To je bilo težko delo in na koncu je ob obračunu od kmeta dobila 50 litrov vina, morda sem in tja kakšno kokoš. Danes človeku plačaš pet ali šest evrov na uro, da ti pride pomagat, pa ga ni. Danes lahko v enem dnevu zaslužiš za 50 litrov vina, pa govorijo, da se ne izplača. Se je takrat izplačalo?" se sprašuje Ivan, ki pove, da so danes vse te kmetije, ki so bile včasih močne, propadle. Po njegovem mnenju, ker ni bilo mladih.
"Danes je milijon možnosti, a treba je imeti voljo. V tem sistemu smo delo popolnoma razvrednotili in ni več pomembno. Že meni so govorili, naj se učim, da mi ne bo treba delati. Podcenili smo delo," meni Ivan.
Da je po 20 letih nastalo to, kar imajo danes, je bilo treba ogromno truda in živcev, pravi Ivan. "Treba pa je bilo tudi veliko tvegati. Tako kot na ruleti je enostavno treba sprejeti odločitev in narediti in o tem ne razmišljati," še doda Ivan.
"Na koncu je največ vreden tisti denar, ki si ga potrošil zase in svojo družino"
Da bi človek v življenju nekaj dosegel, mora biti delaven, a to ni vse. "Do sebe moraš biti strog in moraš imeti disciplino in red, če to zahtevaš tudi od drugih. Poleg tega moraš imeti rad to, kar počneš in za kar se odločiš," pove Ivan, ki se spominja tudi časov, ko so ga trikrat peljali na urgenco od izčrpanosti. Moral se je odločiti, kako naprej.
"Kasneje so me nato velikokrat spraševali, kako, da imam toliko časa za marsikaj. Imel sem ga zato, ker ko sem nekaj ustvaril in imel pod seboj že nekaj ljudi, sem našel človeka, ki je bil moja desna roka in je lahko prevzel delež mojega dela, jaz pa sem lahko šel delat na kmetijo. A ko sem postavil njega na položaj, sem vedel, da to pomeni manjši zaslužek – takega človeka ali dva, je treba tudi pošteno plačati. Imeli so vsa pooblastila, a na mizo sem še vedno lahko stopil samo jaz in zahteval svoje.
In morda sem imel na ta račun nekaj manj zaslužka, sem imel pa zato več svobode. Se je treba odločiti - ali bo vse na tebi, boš pod stresom, pregorel, pa boš imel več denarja, ali pa nekaj manj denarja več svobode in boljše življenje. Vse hkrati ne gre, na koncu je pa največ vreden tisti denar, ki si ga potrošil zase in za svojo družino, ne tisti, ki leži na nekem kupu in ne pomeni nič," pove Ivan.
Oglejte si utrinke s kmetije Omerzu
Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.
5