Nedelja, 24. 3. 2019, 14.35
5 let, 8 mesecev
"Kmeeeeetija" pri Gradiškem jezeru, kjer imajo glavno besedo koze #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,00
2
Tik preden se sprehajalci pripeljejo do Gradiškega jezera pri Gradišču v Lukovici, lahko na bregu ob cesti nemalokrat opazijo čredo igrivih snežno belih koz, ki se pasejo na travniku. Zanje skrbi 28-letni Jože Česen s Kmetije pr' Jernej, pri katerem so vsak dan na voljo sveže ekološko pridelano kozje mleko in ekološki kozji mlečni izdelki. Navihane koze ves čas iščejo pozornost pri svojem gospodarju, ki s čohanjem ne skopari. Na kmetiji imajo tudi kokoši in osličke, ki so tam zato, da po pašniku pospravijo za izbirčnimi belimi damami, zaradi vseh živali pa na kmetijo obiskovalci radi pripeljejo tudi svoje otroke.
Kmetija pr' Jernej je pri Gradiškem jezeru že od nekdaj. Ko jezera še ni bilo, so imeli predniki tam tudi mlin. Spada med male kmetije, imajo deset hektarjev površine, od tega šest hektarjev travnikov in štiri gozda.
S kozami in pridelavo ekoloških kozjih mlečnih izdelkov se največ ukvarja 28-letni Jože Česen, pri tem pa mu pomaga tudi dve leti starejši brat Miha, za katerega Jože pravi, da ima veliko idej oziroma uresniči tiste, ki se porodijo njemu. Na kmetiji so še njun mlajši brat Janko, mama Zorka in štirje rejenci.
Koze ves čas vztrajno iščejo pozornost in priložnost za čohanje pri gospodarju.
"Na kmetiji sva začela skupaj z bratom. Kupila sva osem koz, jih pripeljala domov in nato smo čredo povečali sami. Najprej sva sicer mislila, da bi prodajala le kozje mleko, a strank ni bilo toliko, da bi lahko vso mleko prodal na ta način, zato sva se odločila za predelavo. Mlekarno sva uredila v stari kovačnici, začela sva z nekaj jogurti, novica o tem se je hitro razširila od ust do ust, zato sva to nadaljevala. Brat je naredil tudi stran na Facebooku in tako nas najde dovolj ljudi, da lahko na kmetiji prodamo, kar pridelamo," je povedal Jože.
"Najlepše je, ko zadovoljne koze odpeljem na pašo"
Kmet si želi biti že od otroštva, ker ga to zelo veseli in ima še veliko idej. Najbolj uživa, ko koze odpelje na pašo in vidi, kako so zadovoljne. Dan začne z molžo v zgodnjih jutranjih urah, gre v službo, ko pride od tam, spet uredi kaj pri kozah in gre zvečer za nekaj ur v mlekarno, kjer ima po dnevih razporejeno, kaj mora narediti. "Najraje delam zvečer. Dopust si še lahko privoščim, ker dela nimam toliko, prostega časa imam za zdaj še vedno dovolj," je povedal Jože, ki je velika atrakcija tudi za obiskovalce jezera, ko čredo koz pelje na sprehod.
Prilagajanje zahtevam za ekološki certifikat, ki ga je že pridobil, ali prilagajanje drugim zahtevam, povezanim z njegovo dejavnostjo, mu ne predstavlja težav in tudi inšpektorje vidi kot nekaj dobrega. "Tako pač mora biti," pravi Jože in pove, da so zato, ker ponuja ekološke izdelke, tudi njegove stranke bolj zadovoljne.
Imajo šest oslov in 29 sanskih koz, od teh pa jih pomolzejo 13. Imajo tudi okoli 40 kokoši, tako okoliški prebivalci na kmetijo hodijo po jajca, skuto, mehki sir, čvrste in tekoče jogurte.
"Osle sem kupil zato, ker je koza zelo izbirčna, ko gre na pašo. Poje le najboljše, kar pa se umaže, zanjo ni dovolj dobro. Osel pa to vse poje, zato so moji pašniki čisti," razloži Jože.
Na kmetiji je tudi le nekaj dni star osliček.
Za krave je kmetija premajhna, s kozami pa se da preživeti
Po smrti Jožetovega očeta, ki se je na kmetiji ukvarjal z živinorejo, pa še to bolj za potrebe družine, so se odločali, kaj bodo naredili - ali bi dejavnost nadaljevali ali kmetijo oddali v najem. Odločili so se, da bodo poskusili s kozami. Kot pravi Jože, se da s tem preživeti, če si skromen, trenutno je prihodkov od tega za eno plačo.
Najprej so zgolj iz radovednosti in za hobi kupili dve burski kozi z dvema mladičema, zdaj pa imajo sanske koze, ki so tradicionalna slovenska pasma. "Moja glavna dejavnost je kozjereja. S kravami, ki so bile na kmetiji prej, nisem videl prihodnosti, saj tudi zemlje nimamo toliko, da bi se lahko ukvarjal samo s tem in nekoč ostal doma. Pri kozi pa je tako, da poje malo. Štiri koze pojejo toliko kot ena krava in s tem se lažje preživi. Včasih je veljalo, da so imeli koze revni kmetje, ker si krav niso mogli privoščiti, zdaj pa se kozjereja kar razvija," je optimističen Jože.
"Če bom imel 30 molznic, menim, da bi lahko ostal doma. Je pa bilo na začetku kar nekaj naložb, a nam je vse uspelo narediti brez posojil, zato smo danes toliko manj obremenjeni. Škoda bi bilo jemati posojilo za nekaj, za kar niti ne veš, ali bi šlo ali ne. Tri četrtine svojih prihodkov sem vlagal v dejavnost. Samo hlev smo tako urejali kakšno leto in pol, kupiti je bilo treba še pripomočke za predelavo," razloži Jože.
Jože v prihodnjih tednih pričakuje okoli 26 mladičkov.
Dobri izdelki lahko nastanejo tudi, ko po nesreči malo pozabiš nanje
Jože je samouk, pomaga si s knjigami ter pravi, da je na začetku delal le zase in za domačo uporabo. "Prvih pet ali šest poskusov vržeš stran, nato pa počasi ugotoviš, kako je prav. Ujeti je treba prave temperature tako v prostoru kot pri izdelku. Če se temperatura spremeni za več kot dve stopinji, ima izdelek že popolnoma drugačen okus. Iz kozjega mleka je izdelke tudi težje delati, saj ima toliko manjše maščobne celice. Je pa tudi veliko hitreje prebavljivo, saj ga prebavimo v 45 minutah, medtem ko kravjega šele v dveh urah," pojasnjuje Jože.
Jožetovo ekološko kozje mleko je brez vonja in ima blag okus.
Eden od Jožetovih izdelkov, ki je zelo priljubljen, je tudi dober, kremast jogurt. "Do tega, kako ga narediti, sem prišel popolnoma po naključju. Mleko sem segreval na 95 stopinj Celzija. Ker je prišla stranka in smo šli ven, sem na to mleko malo pozabil. Ko sem se vrnil, se mi je že mudilo. Ker nisem imel drugega mleka, sem vseeno moral tega predelati do konca. Tako sem ugotovil, da je nastal bolj kremast jogurt, ker je šlo več pare iz njega in je bilo suhe snovi več," pove Jože, ki si želi v prihodnosti, ko bo imel mleka več, izdelovati tudi trde sire.
Za zdaj dela v manjših količinah, saj mleka še ni toliko, dopolnilno dejavnost pa bo odprl letos. Zakonodaja mu omogoča, da lahko strankam lokalno proda do 30 litrov surovega ali predelanega mleka. Trenutno ga namolze od 20 do 25 litrov dnevno, odvisno od paše. Nekaj ga porabijo doma, okoli pet litrov surovega mleka proda doma na kmetiji, preostalo predela v izdelke, od katerih je najbolj priljubljena skuta. Vse prodaja le lokalno oziroma na kmetiji, nekaterim mleko in izdelke tudi dostavi, ko se pelje mimo.
Cilj je, da bo ostal doma in se lahko preživljal le s to dejavnostjo
Izdelke izdeluje izmenično in glede na količino mleka, ki ga lahko namolze. V četrtek dela skuto, v petek in soboto sir, v nedeljo, ponedeljek in torek pa jogurte. Zdaj tudi stranke že vedo, kdaj je treba priti, da pri Jožetu dobijo sveže izdelke. Sicer je pek, kot pravi, pa ima na srečo takšno službo in tak dogovor, da lahko urnik prilagodi.
Za zdaj količine še ni toliko, da ne bi zmogel sam. Ob osmih zvečer, ko postori vse preostalo, gre za dve uri še v mlekarno.
Jožetov cilj je, da poleg kmetije ne bi bilo več treba hoditi v službo in bi lahko ostal doma. Na razpisu za majhne kmetije je pridobil sredstva, s katerimi je kupil nekaj opreme, povečal bo čredo, v prihodnjih tednih namreč pričakuje kar 26 mladičkov. V poslopju, v katerem so zdaj koze, bo uredil dodaten hlev in odprl dopolnilno dejavnost, s katero bo lahko izdelke kasneje prodajal tudi širše. Ima tudi prostor, ki čaka na preureditev v večjo mlekarno od te, ki jo ima zdaj.
Kozel se ves čas pase zunaj v ogradi.
Simpatične koze in osli privabljajo radovedne otroke
Na njegovo kmetijo ljudje pridejo po izdelke, pogosto pa se zadržijo več ur. Zaradi lepe okolice in živali, pri katerih se ves čas kaj dogaja, je kmetija še posebej priljubljena pri otrocih.
Osle Jože sem in tja pokrtači, zanje je pomembno, da imajo na voljo dovolj mrve in vodo. Drugače je pri kozah, pri katerih je treba zelo paziti na higieno. "Higiena je prva stvar. Pri kozah še nikoli niso odkrili raka, a težava so lahko druge stvari, na primer zajedavci. Težava je tudi, da veterinarji pri nas, kar zadeva drobnico, ne vejo veliko," pravi Jože.
Koze imajo mehansko krtačo, ki jim je zelo všeč. Na njej se same krtačijo, zelo pa je treba paziti, da imajo ves čas dobro nastlano po tleh.
Njihov hlev ima krasno leseno ograjo in izpust, da lahko koze prosto hodijo ven na zrak.
"Poleg tega, da zelo skrbim za njihovo higieno, je moje pravilo tudi to, da drugih rejcev oziroma kozjerejcev ne spuščam v hlev, ker se okužbe lahko prenašajo v prostor s čevlji in naravnost na krmilno mizo. Nato se lahko z okuženo mrvo okuži vsa čreda, zato sem bolj previden," pove Jože.
Sicer vse koze nimajo imen, a so označene s številkami in Jože natančno ve, kako je videti katera, loči jih po obrazih. Ko stopi v stajo, vse hodijo za njim in zahtevajo njegovo pozornost. Jože ne skopari s čohanjem, zato vsaka pride na vrsto. Ker je toliko koz brejih, jih v zadnjih tednik ne spušča na pašnike, da se pri padcu ne bi poškodovale one ali mladički.
Koze so izredno izbirčni jedci, a jejo zelo raznoliko
Glavni obrok koz na Kmetiji pr'Jernej je seno, za beljakovine, maščobe in energijo pa dobijo ekološki dodatek, ki je mešanica ječmena, koruze, bučnih semen, sončničnih semen in pšenice. Ker gre za ekstenzivno rejo, Jože uporablja čim manj antibiotikov, saj želi, da je vse, kar dobijo, čim bolj naravno. Vso zimo jim seka in žaga smrekove veje, ki vsebujejo veliko vitaminov.
Če je dan lep, se koze pasejo zunaj, kjer so zelo izbirčne. Koze namreč jejo tudi dele rastlin, ki jih druge živali, na primer krave, ne, saj posegajo tudi višje in se rade zapodijo v robidovje. Koze naj bi v naravi uživale več kot 500 različnih rastlin. Če imajo na paši možnost izbire, jejo le najboljše in zdravilne rastline. Raziskovalci še danes preučujejo njihove posebnosti in ugotavljajo, zakaj nikoli ne zbolijo za rakom. Tudi zaradi prehrane naj bi imelo kozje mleko toliko dobrih lastnosti.
Glavni obrok koz na Kmetiji pr'Jernej je seno, za beljakovine, maščobe in energijo pa dobijo še ekološki dodatek, ki je mešanica ječmena, koruze, bučnih semen, sončničnih semen in pšenice. Ječmen zobajo tudi kokoši.
"Zanimivo je, kako koza obira trnje. Prav zapodijo se vanj, nato ga z gobcem in jezikom obirajo, pa se nobena ne zbode. Prav zanimivo jih je gledati," se smeji Jože.
Začnite z malim, svetuje Jože
Tistim, ki bi se prav tako radi ukvarjali s to dejavnostjo, svetuje, naj začnejo z malim. "Tudi jaz sem mislil, da se bo mleko najbolj prodajalo, a ni tako. Dobro je, če si zato urediš prostor za predelavo, da se lahko izdelajo tudi mlečni izdelki, če bi mleko ostajalo. Higiena je prva stvar, še posebej pri sanskih kozah, saj lahko težave povzročajo zajedavci. Koze je najbolje imeti na enem pašniku okoli dva tedna, nato pa jih je dobro prestaviti drugam. Na eni parceli naj bodo največ dvakrat na sezono. Kombinacija z osli se je pri nas izkazala za dobro, ker oni pašnike čistijo in pospravijo za kozami, česar one nočejo pojesti," pojasnjuje Jože, medtem ko koze zahtevajo njegovo pozornost in čohanje.
Kmetija pr' Jernej je vsekakor primer kmetije, od koder bi težko odšli slabe volje. Dovolj je pogled na mladega nasmejanega gospodarja ter njegovo skrbnost in pozornost, s katero pristopi k svoji čredi razposajenih koz. Te zelo dobro vejo, da jih pri njem čaka najmanj prijetno čohanje. Na molžo gredo same, ko jih Jože popelje do dvignjenega prostora, ki je temu namenjen. Medtem ko jih Jože molze, prežvekujejo svojo priljubljeno hrano.
V hlevu diši po senu, koze so snežno bele, živahne in razposajene, osli na travniku pa puhasti, mehki in se večinoma lenobno grejejo na pomladanskem soncu.
Na kmetiji je živahno tudi zaradi kokoši, glasnega postavnega petelina ter mačk, ki se podijo sem in tja. Ko se obiskovalec ozre še po prečudoviti okolici, se lahko domov odpravi s "polnimi baterijami" in nasmeškom.
Oglejte si utrinke s čudovite kmetije
2