Resno opozorilo kmetijske zbornice kmetom: bolezen je na kar močnem pohodu

Kmetje po besedah predsednika KGZS Jožeta Podgorška opozarjajo, da je bolezen modrikastega jezika, ki je bila v državi uradno potrjena februarja, na kar močnem pohodu.

Najbolj razširjena je na zahodu 

Najbolj razširjena je trenutno na zahodu Slovenije, od Goriške prek ilirskobistriškega, novomeškega in širšega ljubljanskega do kranjskega območja. Na vzhodu medtem za zdaj še ni večjih ali številčnejših izbruhov bolezni, se pa na zbornici bojijo, da bo čez nekaj dni tudi tam več primerov, je v izjavi za medije dejal Podgoršek.

Ker gre za vektorsko bolezen, ki jo prenašajo krvosesne žuželke, najbolj tipična je krvosesna mušica, se bolezen v poletnih mesecih najbolj širi. Najbolj ogrožena je drobnica, pri ovcah kmetje beležijo od 10- do 15-odstotno smrtnost. Bolje bolezen prestane govedo.

Pride pa, tako Podgoršek, v vsakem primeru do velikega gospodarskega izpada, v času bolezni namreč močno pade mlečnost, zmanjša se prirast, manjša je rast volne. Prepovedana je tudi prodaja živali iz hlevov, kjer je bolezen potrjena, živali tudi ne smejo v klavnico.

Pozivajo k maksimalnemu upoštevanju biovarnostnih ukrepov 

Na KGZS so zaradi širjenja bolezni resno zaskrbljeni, saj je na udaru živinoreja kot najpomembnejša kmetijska panoga v državi.

Zato po eni strani tudi prek javne službe kmetijskega svetovanja rejce pozivajo k maksimalnemu upoštevanju biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni. Obenem pa kmetijsko ministrstvo in Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pozivajo k pripravi programa celovitih ukrepov.

Po Podgorškovih besedah sicer splošni biovarsnostni ukrepi na kmetijah, kot so razkuževanje in pregrade, v primeru bolezni modrikastega jezika niso zelo učinkovite, saj se bolezen prenaša prek prenosnikov.

Pomembnejša je zato uporaba repelentov za odganjanje mušic, pri čemer pa je treba spoštovati navodila glede karence pri nadaljnji prodaji mleka in mesa od teh živali. Eden od možnih ukrepov je tudi zapiranje hlevov s protiinsektnimi mrežami. Vendar pa je to, tako Podgoršek, danes bistveno težje, saj so sodobni hlevi zelo odprti, tudi zaradi večje dobrobiti živali.

S previdnostjo priporočajo tudi umik živali s paše, saj je pašna reja trenutno najbolj na udaru. A kmetije imajo na pašo vezane tudi nekatere ukrepe skupne kmetijske politike, npr. za dobrobit živali ali ohranjanje avtohtonih pasem. Zato so že zaprosili za sestanek z ministrstvom, kako bi lahko te ukrepe prilagodili oz. upoštevali bolezen kot višjo silo. Odgovorov po Podgorškovih besedah še nimajo.

Obstaja preventivno cepljenje 

Za bolezen sicer obstaja preventivno cepljenje. Podgoršek obžaluje, da se ga v Sloveniji ob tokratnem izbruhu nismo pravočasno lotili. Pred približno petimi leti smo namreč bolezen s programom obveznega cepljenja izkoreninili.

Čas za cepljenje je bil spomladi, a takrat rejci po Podgorškovih besedah niso izrazili pripravljenosti zanj. Po cepljenju so namreč nekateri opažali povečano število splavov živali. Tudi na KGZS so v času, ko bolezen ni bila razširjena, zagovarjali prostovoljno cepljenje, vendar pa Podgoršek poudarja, da so potencialne gospodarske težave zaradi bolezni takšne, da bo treba pretehtati, kaj je večje in kaj manjše zlo.

Obdobje za vzpostavitev imunosti po cepljenju je sicer šest tednov. Cepiva ob tem primanjkuje po celotni Evropi. Nekaj ga je v Sloveniji na zalogi za sev 4, a bo za uspeh cepljenja resnično potrebno čim tesnejše sodelovanje med rejci in veterinarsko stroko. Rejce tako na KGZS pozivajo, naj takoj stopijo v stik z veterinarji.

Tudi v povezavi s sofinanciranjem cepljenja zato na zbornici pozivajo kmetijsko ministrstvo, naj pripravi celovit načrt za obvladovanje bolezni z jasnimi navodili vsem vpletenim. Pogrešajo namreč intenzivno komunikacijo z državo.

Obenem predstavnike države na zbornici pozivajo k prilagoditvam izvajanja ukrepov skupne kmetijske politike za lažje omejevanje širjenja bolezni. Zadnji poziv se veže na pohitritev postopkov za ugotavljanje prisotnosti bolezni oz. virusa v čredi. Trenutno je čas za povratne informacije nedopustno dolg, je dejal Podgoršek.

Ta upa, da bolezen ne bo pustila prevelikih posledic in da bomo v zimo vstopili s čim bolj vitalnimi čredami živali ter se potem bolje organizirali za spopad z boleznijo naslednje leto.

Bolj ostri so v današnjem sporočilu za javnost v NSi. Po njihovi oceni kljub vidnim posledicam pristojni na strani države o njej molčijo, kot da gre za navaden prehlad. Po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič rejci nimajo uradnih informacij ne o trenutni razširjenosti bolezni, ne o tem, kako naj ravnajo, ko posumijo nanjo, ne o možnostih cepljenja svojih živali.

Ministrstvo in uprava za varno hrano sta po prepričanju NSi zatajila in rejce pustila na cedilu. Pri tem se v stranki sprašujejo, če to ni celo del strategije uničevanja slovenske živinoreje. Državo znova pozivajo, naj rejcem poravna stroške preventivnega cepljenja pa tudi škodo, ki jo bodo utrpeli zaradi bolezni, ter stroške laboratorijskih analiz vzorcev sumljivih živali. Tudi NSi pričakuje takojšnjo pripravo nacionalnega programa za obvladovanje bolezni.