Nedelja, 7. 4. 2019, 10.18
5 let, 8 mesecev
Če se družina dobro razume, bo tudi delo na kmetiji dobro opravljeno #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,36
1
Na kmetiji Klančar v Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idrijo se zavedajo, da je za dobro opravljeno delo in dobre izdelke najpomembneje, da se družina med sabo dobro razume. Prav to gospodarju Marjanu Pivku od vsega prinaša največje zadovoljstvo. Prihodke jim na kmetiji prinašajo živinoreja, sirarstvo in pridelava mlečnih izdelkov, pluženje cest za javno komunalo v zimskem času in nekaj malega tudi pridobivanje električne energije s solarnimi celicami. Kljub delu, ki ga imajo na kmetiji, velik del njihovega življenja zapolnjuje šport.
Kmetijo je sicer Marjan podedoval od svojih staršev, z ženo Anito pa sta tretja generacija na kmetiji. Velika je 25 hektarjev, od tega je 13 hektarjev obdelovalnih površin in 12 hektarjev gozda, za pašnike imajo najetih še približno 20 hektarjev.
"Kmetija je družinski projekt, zato se morajo s tem ukvarjati vsi in prav vsak mora tudi vse znati," pravita Marjan in Anita Pivk s kmetije Klančar v Zadlogu pri Črnem Vrhu nad Idrijo, na kateri živita skupaj s tremi otroki, starimi 28, 27 in 21 let, ter Marjanovo mamo. Prav tako na kmetiji možnost, da se ti zjutraj ne bi dalo vstati, ne obstaja, pravita sogovornika. "Prostega časa ni oziroma je dela toliko, kolikor ga vidiš," pravi Marjan.
Krave se večino leta pasejo po pašnikih.
"Otroci morajo imeti tudi svoje življenje in svoje hobije"
Dva od otrok sta že zaposlena, hčerka, ki je najstarejša, je učiteljica športne vzgoje, eden od sinov je zaposlen kot inženir mehatronike, tretji pa je še študent živinoreje.
"Vsi otroci imajo svoje obveznosti, pomagajo, kolikor lahko," pravi Marjan, a večinoma z Anito na kmetiji delata sama. Razumeta, da morajo imeti otroci tudi svoje življenje in svoje hobije.
Kmetija je velika 25 hektarjev, še 20 hektarjev pašnikov imajo najetih.
Že od nekdaj se vsa družina ukvarja s športom. Začeli so s treniranjem smučanja, starejšega sina zanimata alpinizem in turno smučanje, hčerka se kot učiteljica športne vzgoje loteva prav vsega, najmlajšega pa zanimajo tudi drugi adrenalinski športi.
Kmetija se nahaja znotraj kroga avtomobilistom zelo znane krožne reli hitrostne preizkušnje Zadlog. 16 kilometrov dolgo preizkušnjo dirkači vsako leto odpeljejo v okviru relija Idrija. Prav zato se najmlajši sin navdušuje tudi za ta šport in bo letos na 9. reliju Vipavska dolina odpeljal svoj prvi reli. Kot pravita Marjan in Anita, so njuni otroci nad tem športom navdušeni veliko bolj od njiju, dirkalniki pa krav, ki so takrat tudi bolj odmaknjene, ne vznemirjajo preveč in tudi to, da so večji del dneva ceste zaprte, nanje ne vpliva veliko.
Zdaj ob službi ne bi več zmogla delati še na kmetiji
Kmetija jima prinaša dovolj prihodkov za družino. Ko so na kmetiji lahko delali še Marjanovi starši, sta imela oba službo v Spodnji Idriji, nato pa je Marjan ostal doma in po tretjem otroku je doma ostala še Anita. Anita se spominja, kako sta takrat ob službi, kamor sta se vozila po vijugasti cesti, skrbela še za kmetijo in je prepričana, da tega zdaj ne bi več zmogla.
Osnovna dejavnost sta živinoreja in prireja mleka, poleg tega pa imajo še dopolnilne dejavnosti, od katerih sta največji sirarstvo in pridelava mlečnih izdelkov. Izdelujejo poltrde sire, klasično in albuminsko skuto, tekoče in čvrste jogurte, kislo in surovo mleko. Slednjega oddajajo kmetijski zadrugi.
Administracija vzame čedalje več časa, pravi Anita
Že pred tremi leti, ko še niso imeli sirarjenja, je bilo veliko administrativnega dela, zdaj pa je tega še posebno veliko, pravi Anita. "Administracije imamo res zelo veliko. Začne se že pri vsakem teličku, saj ima vsak svoje dokumente, treba ga je oštevilčiti, javiti v bazo. Tu so papirji v povezavi z brejostjo, veterinarska potrdila in podobno, vsaka stvar ima svoj papir. Obvezno je tudi poročanje mleka, poročanje embalaže, poročanje odpadkov in številna druga poročanja, ki so vsa ob določenih dnevih in na nič ne smeš pozabiti," pravi Anita, ki za administrativno delo, če bi vse ure seštela, porabi več osemurnih delavnikov, in to kljub temu da imajo zunanje računovodstvo.
V proizvodnjo mlečnih izdelkov zaradi kakovostnega mleka
Svoje izdelke prodajajo na domu, tudi razvažajo jih. Prodajajo jih tudi v treh trgovinah, in sicer v Črnem Vrhu, Godoviču in Ajdovščini, kupujejo jih tudi znanci in prijatelji, občasno obiščejo kakšno tržnico, na primer v Idriji in Črnem Vrhu, a na to niso toliko vezani, saj se beseda o njihovih izdelkih širi od ust do ust in imajo stalne stranke. Vse od začetka od njih izdelke odkupuje tudi šola v Črnem Vrhu, redkeje vzamejo mleko, sicer pa približno dvakrat mesečno odkupijo mlečne izdelke. Otroci imajo najraje jogurt z okusom stračatele.
Proizvajata celo paleto mlečnih izdelkov.
Da so njihovi izdelki tako uspešni, zagotavlja kakovostno mleko, pravi Marjan. Prav od rjavih pasem krav se pridela tudi največ sira, saj mleko vsebuje največ kapa in beta kazeina, razloži Marjan. Zaradi kakovosti mleka sta se za predelavo izdelkov tudi odločila.
"Hecno je, ko vidiš, da ljudje okrog kupujejo izdelke iz vseh drugih držav, naše mleko pa gre v Italijo. Priredili smo bolj kakovostno mleko, kot so bili kakovostni izdelki, ki so k nam prišli od drugod, in to nama ni bilo všeč, ni nama bilo prav. Dejala sva si, da če imamo tako kakovostno mleko, bi bilo dobro iz njega tudi kaj narediti," pove Marjan, ki je obiskal najprej nekaj tečajev, šel tudi k sirarjem, ki so bili pripravljeni kaj pokazati, nato pa sta se vsega učila sama po knjigah.
Dnevno namolzejo 500 litrov mleka, predelajo ga petino
Ker so toliko let vlagali v prehrano, da zdaj krave res jedo le najboljše, se je to odrazilo tudi v kakovosti mleka in pokazalo se je, da so nastali tudi kakovostni mlečni izdelki, zato je bila odločitev prava, menita. Krave hranijo le z domačo hrano – doma termodinamično sušijo seno, nekaj malega tudi silirajo, dokupujejo le tista krmila, ki jih morajo dodajati, da izravnajo obrok, vitamine in minerale. Poleg tega se krave večino leta pasejo zunaj.
"Odvisno od tega, kako dobro nam gre, toliko tudi pridelamo. Na začetku si iščeš trg, težava je tudi delovna sila. Vsak dan namolzemo 500 litrov mleka, a ne predelamo vsega, morda kakšno petino. Za zdaj sva še sama. Eno je narediti izdelek, a ga je treba nato tudi prodati. Je treba kam iti in če ljudje pridejo na dom, takrat tudi ne moreš biti v sirarni. Ves čas bi morali imeti nekoga, ki bi skrbel samo za prodajo. Čakamo, da sin doštudira, saj ga področje zanima in morda se bo lotil tudi tega," razloži Anita.
Sirarjenja se je Marjan naučil na tečajih, iz knjig in od sirarjev, ki so bili pripravljeni kaj pokazati.
Že dvakrat jih je v ponudbo uvrstila tudi večja trgovska veriga
Za promocijo posebej ne skrbijo, ljudje si o njihovih izdelkih povejo med seboj. Kličejo jih tudi iz Maribora, če bi jim pripeljali skuto. Dvakrat do zdaj se jim je uspelo uvrstiti tudi v "Lojtrco domačih" izelkov pri eni od večjih trgovskih verig v Sloveniji. Takrat so v tednu ali desetih dneh predelali celotno količino mleka, trgovine so lani prodajale njihove čvrste jogurte in skuto, letos tekoče jogurte.
Ko so bili njihovi izdelki v trgovini, so si jih šli ogledati, a kupili so različne druge izdelke od konkurence, da so jih sprobali, se smejita Marjan in Anita. "To je ena svojevrstna izkušnja. To je velika trgovina. Že samo, ko jim pelješ robo v skladišče, vidiš, koliko robe in ljudi je tam, koliko je prometa, koliko ljudje pojemo. Že samo eno skladišče v hladilniku ene trgovine je ogromno, kaj šele, če pomislimo, koliko je vseh trgovin skupaj. Zanimivo je videti, kako velik je logistični center, kako deluje," pravi Marjan, ki ga je prijetno presenetilo, da so prišli v njihov ožji izbor.
Tudi če so kilometer stran, krave ob točni uri dvakrat dnevno v vrsti čakajo na molžo
Krav imajo ves čas enako, okoli 60, od tega 30 molznic, druge pa so za obnovo črede. Prav vsako poznajo po "obrazu". Čez zimo so v hlevu, sicer pa so ves čas zunaj. Telice so od pomladi do jeseni ves čas zunaj, molznice pa v hlev pridejo le na molžo zjutraj in zvečer. Vedo, da so v hlevu dobro postrežene in čakajo pred vrati. Ko se krave vrnejo v štalo, gredo vsaka na svoj prostor, redko se katera zmoti, pove Anita.
"Točne so kot ura, saj približno uro pred molžo v vrsti stojijo pred vrati hleva, da jim odpremo, po molži pa gredo spet rade ven in so zunaj tudi čez noč. Ne potrebujemo ure, ni mogoče, da bi zamudile. Tudi če so kilometer stran, bodo prišle pol ure pred molžo v vrsto pred štalo. Ob zamudi bi začele zelo glasno mukati. Ko jim odpremo, stečejo v štalo, da jih pomolzemo, nato gredo spet hitro ven. Razen poleti, ko jim je vroče, ostanejo v hlevu in same povejo, da želijo ostati notri. Če jih moramo že kar malo porivati ven, pomeni, da jim to ne ustreza in takrat čez dan ostanejo notri," pove Marjan.
Krave imajo razdrobljene po številnih pašnikih, ki jih imajo po vsem Črnem Vrhu tudi v najemu. "Jeseni imamo dela samo s pašo, da jih prestavljamo s parcele na parcelo, saj imamo tudi takšne, ki so velike le kak hektar," pojasni Marjan.
Ne morejo si privoščiti, da bi ostali brez elektrike
Na roke se že dolgo časa ne molze več, Marjan se spominja, da je njegova stara mama še molzla na roke, nekaj časa tudi njegova mama, sicer pa imajo zdaj narejen mlekovod, ki mleko spelje po ceveh naravnost v hladilni bazen oziroma v zbiralnico. "Zdaj je ta tehnika popolnoma drugačna, kot je bila včasih. Mlekovod imamo že od leta 1994, pa že prej smo imeli v starem hlevu molzni stroj na vrč," pove Marjan.
Kot pravi, se zdaj krave niti ne pustijo več pomolsti na roke. "To je lahko tudi problem. Včasih, ko še nismo imeli agregata in je kdaj zmanjkalo elektrike, se krave niso pustile ročno molsti in bilo je res težko. Zaradi molže z aparatom so tudi seski postali krajši, za ročno molžo pa morajo biti daljši," pojasni Marjan, ki se težavam izogne tako, da stalno preskrbljenost z elektriko zagotavlja z agregatom.
Včasih traktor popolnoma zaledeni, saj so zime v Zadlogu zelo hude.
V zimskem času Marjan ceste pluži tudi vso noč
V zimskem času sodelujejo z javno komunalo in moški del družine skrbi za pluženje cest. Marjan s svojimi traktorji to počne že dvajset let. A tudi to je precejšen strošek, saj morajo imeti primerna vozila in priključke. "Kar nekaj let je treba plužiti, da po naložbi prideš spet nazaj na zeleno vejo, potem pa je kar hitro treba spet kupiti nove," pojasnjuje Marjan.
Kot pravi, so v Zadlogu zime kar močne. "Čez noč lahko zapade tudi okoli 80 centimetrov in lahko pride do ekstremnega mraza, tudi minus 32 stopinj Celzija, čez dva dneva pa je spet nad ničlo," vremenske razmere pozimi opisuje Marjan, ki mora velikokrat plužiti vso noč. Vsako zimo je največ snega februarja.
Njihova tretja dopolnilna dejavnost je sončna elektrarna. S solarnimi celicami pridobivajo električno energijo in jo oddajajo v omrežje, v zameno pa dobijo nekaj subvencij. "Ko smo se tega lotili, je bil v začetku to grozno velik vložek, a izračunala sva, da ga bova povrnila v osmih letih, nato pa nekaj tudi zaslužila," pojasnjuje Marjan.
Doma imajo svojo pšenico, iz katere si pečejo kruh. Prav tako doma pridelajo vso zelenjavo, imajo tudi svoje meso. Mlečne izdelke z znanci zamenjajo za kis in se kdaj znajdejo tudi tako, sicer pa v trgovino hodijo le po stvari, ki jih sami ne morejo pridelati.
"Zjutraj v štalo, čez dan v Portorož ali na smučanje in zvečer spet v štalo"
"Marsikdaj je tako, da nekaj delaš, ker je preprosto treba nekaj delati," pravi Anita. Na dopust gredo za okoli tri dni. Ko so bili otroci manjši, sta Marjanova starša poskrbela za kmetijo, zdaj se izmenjujeta z otroki. Velikokrat so na morje ali smučanje hodili tako, da so šli zjutraj zgodaj v štalo, kamor so se vrnili spet zvečer in tako na primer trikrat tedensko.
Hecno je bilo, ko so se na dan smučanja v štalo odpravili veliko prej kot običajno. "Ob štirih smo morali že biti v štali, saj je bilo treba biti ob šestih v avtu, otroci so imeli tekme za različne pokale. Zvečer smo se utrujeni vrnili domov, pa je bilo treba ravno tako vse postoriti še v štali. Zjutraj smo jih budili, pa sploh ni hotela nobena vstati, nobena ni hotela jesti. In res so nas gledale debelo, kaj nam je. Če tega ne doživiš, je težko pojasniti, kako čudno je to," pove Marjan.
"Pa smo imeli planinski izlet s smučarskim klubom in smo bili dogovorjeni ob šestih, kar je pomenilo, da sva morala biti ob štirih v štali, krav pa seveda ni bilo nikjer, ker so ponoči spale zunaj in potem sva jih iskala z baterijo," se smeji Anita.
"Nimaš časa razmišljati o neumnostih. Vsak ima svoje delo, ki ga mora opravljati prav, in to je to," reče Marjan.
"Rezervacije za nas niso mogoče, ko lahko, preprosto greš"
Zdaj morajo predvsem vse dobro načrtovati, da uskladijo potrebe z vsemi obveznostmi, ki jih imajo. Zanje je najteže narediti rezervacijo, ker se to ne da. Na morje ali smučanje so preprosto šli takrat, ko se je pokazala priložnost. "Moraš iti, ko vidiš, da lahko greš. Zvečer vidiš, da bi naslednji dan šlo in zjutraj greš. Edino tako nama to uspe. Potem pa kar greva in si misliva, da sva samo dva, da bova že nekje dobila," pravita Marjan in Anita in dodata, da odkar sta se odločila za sirarjenje, je to še nekoliko teže, je pa tudi tako, da sta vse raje doma.
Odkar so otroci odrasli, gresta lahko večkrat od doma. "Na obeh straneh je interes za to. Najmlajši ve, da če bova lahko šla midva, to pomeni, da bo lahko šel tudi on. Zadovoljni starši, zadovoljni otroci, večkrat reče," pove Anita, Marjan pa doda, da je, ko je bil še majhen in enkrat nekam niso mogli iti, naredil velik napis 'hotel Anita' in ga obesil na stavbo, kjer je visel še zelo dolgo.
"Veseliš se tistih par prostih trenutkov in še takrat nekako tako nastane, da imaš skupne hobije, saj če imaš malo prostega časa, je pomembno, da ga preživiš z družino," pove Anita.
"Največje zadovoljstvo je, če se dobro razumeš z družino"
Marjan si ne predstavlja, da bi zdaj počel kaj drugega, saj ga to delo izredno veseli. Delo mu je tako všeč, ker ni enolično, ker je zanimivo in ker je treba ves čas dobro načrtovati. Ob vprašanju, ali mu je morda najbolj všeč delo s traktorjem, odgovori, da je za delo s traktorjem doma že izgubil bitko. "Meni ostane le še delo z našimi starimi traktorji in kaj malega, za večja dela z novejšimi se zagrebejo otroci," v smehu pojasnjuje Marjan.
Na vprašanje, kaj mu predstavlja največje zadovoljstvo, pa odgovori, da največ pomeni to, da se z družino dobro razume. Z ženo sta skupaj 24 ur na dan. "Če se ne razumeš dobro, tudi ne moreš dobro delati," ga dopolni Anita. Kot pravi, je recept za dobro razumevanje, ko si skupaj ves dan, potrpljenje in na splošno čisto vse vrline. "Na kmetiji morata biti oba, ne samo eden," Anito dopolni Marjan.
Proste trenutke preživljata skupaj, skupne imata tudi hobije. Oba smučata in ko so tekmovali otroci, sta v svojih kategorijah tekmovala tudi sama, Anita se tekmovanj še vedno udeležuje v svoji konkurenci. Poleg tega pa hodi tudi na tekmovanja s traktorji in je državna prvakinja v spretnostni vožnji s traktorjem in enoosno prikolico, njihove krave pa so bile tudi že večkrat nagrajene.
1