Nedelja, 2. 6. 2019, 10.12
5 let, 6 mesecev
Imel oddajo o kmetijah, zdaj o svoji predava kmetom, ki se jim "nič ne izplača" #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,92
7
31-letni Žiga Kršinar iz Topola pri Medvodah je svojo kmetijo ustvaril sam. Inženir agronomije se je že od nekdaj rad ukvarjal z živalmi. Na narodno-zabavni glasbeni televiziji je imel svojo oddajo o kmetijah in kmetijstvu, nato pa pustil službo in se posvetil le še razvoju lastne kmetije. Danes na Ekološki kmetiji Kršinar skrbi za živali in z gozdom vred za okoli 30 hektarjev površin. Znašel se je tako, da mu življenje omogoča tudi svobodo, o svojem primeru dobre prakse pa zdaj predava tudi drugim kmetom, od katerih velikokrat sliši, da se v kmetijstvu "nič ne izplača".
Žigo smo obiskali ravno na enega tistih dni, ko na kmetiji ni vse v najlepšem redu. V jutranjih urah so ga namreč namesto 40 zajcev, ki bi prosto tekali po svojem hlevčku, pričakala odprta vrata in prazen hlev. Zgodbo o tem, da je bila noč v tem prostoru pestra, so pripovedovali le kosmi zajčje dlake na praznih tleh ter trije zadušeni in zakopani zajci, ki si jih je lisica prihranila za naslednjič. Odnesla mu je 35 zajcev – dva, ki jima je uspelo pobegniti, sta skakala okoli hiše.
"Pa je šla ena plača"
"Pa je šla ena plača, sam sem si kriv," pove Žiga, ki vrat v hlev tokrat ni zaklenil, pač pa le zapahnil. Ostalo mu je še okoli 20 samic z mladički, ki so v zajčnikih zaprti približno meter in pol od tal. V ekološkem kmetijstvu lahko v majhne zajčnike zapre le njih.
"Pa res je bilo simpatično in tudi zelo zanimivo za ljudi, še posebej za otroke, saj tega, da bi toliko zajcev prosto skakalo naokrog, ne vidiš velikokrat," je povedal Žiga, ki ga izguba vsake živali razžalosti, tolikšna še bolj.
Zajčka Ramba sta rešila z razstave. Kmet, ki ga pozna, jima je dejal, da ga bo zaklal, če ga ne bosta vzela, zato je šel z njima domov.
"Saj jo bova ujela," je odločen Žiga, ki pove, da sta z dekletom Barbaro Slapnik pred kratkim že ujela lisico, ki sta jo nato peljala v Škofjo Loko in tam izpustila. Razmišlja, ali je mogoče, da je ista prišla nazaj.
Popolnoma razume kmete, ki so zaskrbljeni zaradi divjih živali oziroma zveri. "Da prideš do ene normalne črede, potrebuješ 15 ali 20 let. Nato pa lahko čez noč izgubiš vse, to je res grozno. Sam sem pri 17 letih začel z nekaj kozami, zdaj pri 31 jih imam okoli 60 in skoraj nisem kupil živali. Danes lahko tudi greš na farmo in kupiš 20 koz, včasih se jih je težko dobilo," pravi Žiga.
Povpraševanje po ekoloških jajcih pašnih kokoši je izjemno veliko
Na kmetiji ima še štiri mini ameriške pujse, najmanjše pasme na svetu, Bučko, Rozi, Črta in Pika, ki jih namesto manjše ograde čaka večji prostor, ki ga bodo uredili v bližini novejšega hleva za druge živali. V kurniku se je na skupno druženje privajalo okoli 20 novih kokoši, ki jih bo v teh dneh spustil ven, na posestvu, ki je razkropljeno naokrog, saj ob hiši v naselju nima ničesar, se pase še okoli 60 koz, tri krave cike z enim teličkom, en zebu, afriško govedo, en konj in nekaj ponijev. Tudi krave bodo šle v prihodnjih dneh iz novega, še nedokončanega hleva na pašnik.
Živali so vse čisto "scrkljane", pravi Žiga, nato pa dobro počohlja in ogovori prav vsako, ki nam jo pokaže.
"Kokoši je že premalo, glede na povpraševanje po jajcih. Prodajam ekološka pašna jajca in prodam čisto vsa, imam jih veliko premalo," pove Žiga. Da bi imela kokoši, je želelo njegovo dekle Barbara Slapnik, ki ji je na kmetiji najbolj všeč ravno delo z živalmi. Tudi njo je potrl dogodek z zajci.
"Prej sem imel štajerske kokoši, ki sem jih vzredil iz piščančkov, a s tem je tako veliko dela, da sem se zdaj preprosto odločil za nakup rjavih," je dejal Žiga.
Za kmetijo večinoma skrbi Žiga, pomagata mu Barbara in oče
Barbara hodi še v službo, je restavratorka, Žiga pa se preživlja le s kmetijo in večinoma dela sam. Pri velikih delih najame tudi pomoč. "Ko je treba kaj pograbiti, mi pomagajo tudi starši, Barbara mi pomaga pri živalih, v moji odsotnosti zanje poskrbi tudi oče, a to ni pogosto. Da bom imel kmetijo, sem se odločil sam, zato tudi nočem obremenjevati drugih, niti Barbare. Pomaga zato, ker si sama tako želi, in če si ne bi, je ne bi silil v to," pove Žiga.
Prideluje seneno meso, sodeluje tudi pri evropskem projektu senenega mesa in mleka. "Živali na kmetiji hranim izključno s senom, brez kakršnihkoli drugih dodatkov, že več kot pet let. Na kmetiji je popolnoma drugačen vonj, nobenega smradu," pove Žiga. Cena ekološke senene govedine oziroma teletine se giblje od 10 do 15 evrov za mešane pakete.
Na svojih travnikih ne gnoji ne s svojimi ne z ekološkimi gnojili. Kot pravi, so zato travniki botanično izrazito pisani in pestri, na njih je veliko žuželk, pisanih metuljev, travniki dišijo. Živali prepoznajo razliko, ko to jejo.
Pri prodaji senenega mesa sodeluje še z drugimi kolegi, za katere lahko jamči, da delajo enako kot on. Če mesa pri njem zmanjka, tako kupce napoti k njim in enako storijo oni. Verjame, da so lahko le s povezovanjem vsi še uspešnejši.
"Ob košnji je trava takšna, kot bi gledal herbarij," pravi Barbara.
"Veliko je kmetov, ki govorijo, da se v kmetijstvu nič ne izplača, pa ni tako!"
"Na vabilo inštituta za kmetijstvo kmetom po Sloveniji predavam o primeru dobre prakse. Vidim, kako kmetje razmišljajo o tem, da se jim nič ne izplača. Treba se je stvari lotiti prav, pa se izplača vse. Jaz na to gledam drugače. Zdaj zaslužim več kot prej, ko sem hodil v službo, in ves čas nekaj vlagam, s tem da se imam zdaj veliko lepše, uživam v tem, kar delam, kar se tudi vidi," pravi Žiga.
Konj, ki je bil prej terapevtski konj na Rakitni, je k njima prišel v izredno slabem psihičnem stanju, bil je že nevaren. Pri njih se je popolnoma spremenil in danes ga lahko brez težav pogledajo tudi otroci, ki jih prej ni prenašal.
"Vsi bi radi delali vse še na stari način, tako kot so jih naučili starši," doda Barbara.
Kot pove Žiga, je uvedel več inovativnih načinov, s katerimi si je delo olajšal, živalim pa pogoje izboljšal. "Krave v hlevu hranim enkrat tedensko (enkrat tedensko jim dostavi seno, ki jim je na voljo ves čas, op. a.), gnoj čistim enkrat mesečno, z njimi nimam praktično nič dela. Krave nimajo nobenih bolezni, jejo, kadar želijo. Za koze sem razvil krmilno mizo, pri kateri praktično ni raztrosa krme, kar je ena večjih težav. Iz nakladalke smo naredili tudi premični kurnik, ki je zelo velik in ga sem in tja prevažam s traktorjem," pove Žiga.
Dodatno sodeluje in svetuje pri Združenju proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnike, letos so prvič ustanovili tudi sejem Agiatech v Celju. Preživetje si želi zagotoviti z učno kmetijo, torej da bi bila to njegova osnova.
Del prihodkov prinašajo tudi subvencije, a pravi, da bi takoj vrnil vse subvencije, če bi bila lahko hrana prodana po ceni, ki si jo zasluži. "Če bi bila cena realna, ne bi potreboval nobene subvencije. A ceno hrane se umetno zbija in s subvencijami se te nizke cene vzdržuje, kar ni prav," meni Žiga.
Kot pravi, je veliko treba vložiti tudi v prodajo. "Zadaj je veliko dela, veliko promocije, veliko truda. Najlažje je sedeti doma in jamrati, da se nič ne izplača. V prodajo je treba vložiti ravno toliko energije in vsega kot v pridelavo," meni Žiga, ki ima najboljši odziv z aktivnostmi na Facebooku in na podlagi obveščanja kupcev s sporočili.
Video: Kaj Žiga pove kmetom, ki pravijo, da se nič ne izplača
"Na fakulteti kaj dosti o ekološkem kmetijstvu nismo govorili"
Na fakulteti, kjer je bil še pred desetimi leti, se kaj dosti o ekološkem kmetijstvu ni govorilo, pravi Žiga. "Govorili smo o fitofarmacevtskih sredstvih, o umetnih gnojilih, o analizi tal in takšnih stvareh, ekološko kmetijstvo pa, kot da ga ni. Tudi pri živalih smo govorili samo o kravah, tudi o prašičereji, o drugih živalih ne. Vse je bilo usmerjeno zelo intenzivno, da bi kdo razmišljal v tej smeri, pa ne, a ko sem sam praktično preizkušal svoj način, sem videl, kaj mi prinese, in se tako največ naučil," pove Žiga.
Veliko se je naučil tudi, ko je o delu spraševal kmete, pri katerih je opazil inovativnost in videl, da jim gre dobro. Večinoma je naletel na dober odziv.
Video: Na fakulteti je bilo premalo povedanega o dodani vrednosti
"Tudi jaz sem vedno vsakemu kmetu kaj povedal, pokazal in razložil, je pa res, da je bilo v zadnjem času tega preprosto tako veliko, da bi lahko cele dneve delal samo še to. Zdaj preprosto vsakemu povem, da z veseljem vse povem in pokažem, hkrati pa povem tudi, koliko stane moja ura in da za to izstavim tudi račun," pove Žiga.
Kot pravi, nekaterim to sicer ni všeč, a tistim, ki prenos znanja cenijo, se to zdi nekaj samoumevnega. Veliko ljudi tudi že na začetku vpraša, koliko bi to stalo. Zelo jih zanima krmilna miza za koze, sistem krmljenja goveda, kaj se mu izplača in kaj ne in podobne zadeve.
Video: Vedno sem si želel kmetijo
"Le en traktor imam zato, ker lahko naenkrat sedim le na enem"
Občasno ima hude administrativne težave, pove. "Kmetijo sem ustanovil iz nič, prej je ni bilo. Da je to lahko težava, mi prej nihče ni povedal. Zdaj namreč ne morem biti mladi prevzemnik kmetije, saj sem jo sam ustanovil. Če bi jaz takrat odprl kmetijo in bi bila napisana na mamo, bi danes kmetijo prevzel od nje, z najvišjo mogočo izobrazbo, ki jo imam, bi dosegel maksimalno število točk in lahko na razpisu dobil do 45 tisoč evrov nepovratnih sredstev za razvoj svoje kmetije. Tako pa sem padel ven iz tega. Ne dosegam niti pogojev za mladega kmeta, čeprav sem star 31 let, samo zato, ker sem kmetijo odprl pred letom 2010 oziroma točno takrat. Ne morem počrpati nobenih nepovratnih sredstev," razloži Žiga.
S sredstvi bi si lahko zagotovil denar za traktor, za priključke, za karkoli, kar potrebuje, tako pa vse, kar zasluži, vlaga v razvoj kmetije. Prepričan je, da bo kasneje lahko kmetija zagotovila dve delovni mesti brez težav.
"Imam tiste stroje, ki jih nujno potrebujem. Za drugo najamem pomoč, jo bom pa morda, kjer lahko, na primer pri košnji, tudi ponujal. Marsikateri kmet ima manjše površine, pa ima več traktorjev, jaz imam le enega. Ko me vprašajo, zakaj nimam še kakšnega, preprosto odvrnem, da zato, ker lahko naenkrat sedim le na enem," se smeji Žiga.
"Naenkrat lahko sedim samo na enem," na to, zakaj ima le en traktor, kmetom odgovarja Žiga.
Na najetih pašnikih se srečuje tudi s predsodki ljudi
Kot pravi, bo kurnik morda predelal v gozdno hišico, ki bi jo morda lahko oddajal kot nastanitev v gozdu, kokoši pa bo imel na približno hektar velikem travniku ob starem hlevu. Ker ima površine najete, namreč ne more vedno in povsod početi prav vsega, kar bi si želel. Še vedno se srečuje s predsodki ljudi, ki stvari ne poznajo.
Najetih ima okoli 95 odstotkov vseh površin, a nanje ne more pripeljati živali, kot bi si želel. "Ko pripelješ kokoši na neki pašnik, začnejo ljudje spraševati, zakaj je tako, in jim to ni všeč, če pa pašnik pokosiš, nihče ne komplicira. Enako sem želel pasti krškopoljske prašiče, ko sem jih še redil, a sem naletel na neodobravanje ljudi, ki so mislili, da bodo prašiči poškodovali tla. Če znaš pasti, to izboljša tla, ne pa poslabša. To se lahko zgodi zgolj, če prašiče zapreš na majhno območje in jih tam pustiš, zato vse razrijejo, sicer pa se pasejo podobno kot krave," je povedal Žiga, ki se z ljudmi noče prepirati, zato se raje prilagodi.
Prašiči, ki jih ima zdaj, so namenjeni le ogledovanju in razvajanju.
Imel je dve plemenski krškopoljski svinji in svojega merjasca. Število je nameraval še povečati, a se za to ni odločil. "Tudi ekološka krma je draga. Jaz namreč svojih njivskih površin nimam, vso krmo sem moral kupiti, kar je velik strošek," to, zakaj se je odločil, da prašičev ne bo več vzrejal, pojasni Žiga.
A prašiči niso edina dejavnost, ki jo je opustil, do sprememb vodijo različni razlogi. Bil je prvi kmet v Sloveniji, ki je začel pridelovati hruškov motni sok, nato pa je žled polomil vsa drevesa v okoli tri hektarje velikem travniškem sadovnjaku, tako da je to opustil. Zdaj čaka, da drevje, ki ga je posadil, rodi, da bo lahko ponovno delal sok. Za zdaj za svoje potrebe prideluje jabolčnik in kis.
V vsaki stvari je treba najti dodano vrednost
"Tu zgoraj ne moreš živeti le od kmetijstva, treba je najti dodano vrednost v vsem," je prepričan Žiga, ki zato kmetijo razvija v smeri učne kmetije. Tudi od turistov, ki mimo njegovih pašnikov hodijo na Svetega Jakoba, si želi še kaj drugega kot zgolj podrte ograje, ki ga vsako leto pred sezono paše počakajo povsod, kjer nima vklopljenega pastirja. Meni, da bi lahko od turizma imeli kaj tudi kmetje, ki urejajo okolico in skrbijo za krajino, ne le gostilničarji in tisti, ki oddajajo sobe. Ker je veliko zanimanja za ogled kmetije, razmišljata, da bi imel ob nedeljah dneve odprtih vrat.
"Ograjo popravim, preden pripeljem koze na določen pašnik, saj nima smisla, da to storim prej. Če v žicah ni elektrike, bo takoj spet kaj podrto," razloži Žiga, ki ne zna pojasniti, zakaj mimoidoči to počnejo, ograja je namreč popolnoma umaknjena s poti.
Video: Vsi otroci imajo v sebi občutek za živali
Ko skupina otrok pride k njemu na kmetijo, se sprehodijo naokoli in si ogledajo marsikaj. "Doma pogledamo zelišča, sadno drevje, nato gremo skozi gozd in spoznamo gozdne vrste, nabiramo liste in podobno. Na poti srečamo koze in ponije, na drugi kmetiji na poti, katere površine so prav tako moja skrb, si pogledamo staro orodje in nadaljujemo po poti do začetne točke," pove Žiga in doda, da to skupaj traja približno od dve do tri ure.
Kjer je kozolec, bo naredil tudi etnografski muzej s starim orodjem. V bližini je izsekal skoraj hektar gozda in zravnal tla, posejal travo. V bližini je ribnik, kjer je bilo že lani polno življenja, sem bo preselil prašiče, uredil površino, ki bo namenjena maneži za konje, za otroke. Naredil bo sušilnico za sadje, rad bi postavil tudi mlin na vodi, želi si čebelnjak. Idej je polno in korak za korakom jih uresničuje.
Video: Kmetija jima prinaša veliko zadovoljstva, še posebej pri delu z živalmi
"Ko je treba delati, delaš, a tudi za zabavo je treba najti čas"
Žiga si je delo uredil tako, da mu omogoča tudi druge stvari. Velik del njegovega življenja je tudi glasba. Igra bas kitaro v šestčlanski dalmatinski skupini, s katero tudi veliko nastopa. "Ko je treba delati, delaš, ko pa je čas za zabavo, se lahko tudi sprostiš. To je osnova," pravi Žiga.
Na to, kaj zanj pomeni biti kmet, odgovarja, da zanj to pomeni živeti sproščeno življenje. "Veš, kaj moraš narediti, si sam svoj šef. Moj dan je tak, da vstanem, kar ni prav zgodaj, razlikuje se od dneva do dneva, večinoma ob sedmih ali osmih. Potem najprej uredim vse administrativne zadeve, ki jih imam, vključno z e-pošto in stranjo na Facebooku. Če je sezona jaritev pri kozah ali kravah, grem najprej tja. Nato pa je treba urediti vrt, pašo, pregledati živali. Ko je košnja, se 14 dni ukvarjam samo s tem, saj vse sušim na travniku in je dela veliko," pove Žiga, čigar dan se včasih konča ob štirih popoldne, včasih pa tudi ob desetih zvečer.
Izdelujeta tudi lesene izdelke, na primer deske za rezanje.
Sam pravi, da se ne bi mogel ukvarjati z mlečno proizvodnjo, ker se dnevi pri tem tako ponavljajo. Potrebuje dinamiko, ves čas nekaj novega, ob enoličnem delu in če bi imel le krave, bi bil nesrečen, pove. "Zebuja, pujske, pritlikave putke imam samo zato, da jih hranim, za lastno veselje, a to je tisto, kar mi daje dodano vrednost," pove Žiga. Dodati si želi še race, nekoč bi rad imel pava, ker mu je tako všeč, z izjemo zebuja pa ne bi rad imel kakšnih eksotičnih živali, temveč zgolj tiste, ki so bile tudi včasih prisotne na kmetijah.
Želi si, da bi se vse živali imele lepo, noče natrpanih pretesnih pašnikov zaradi prevelikega števila živali. "Vidiš, kaj prenese določena žival. Tudi nam ni všeč, če smo nekje na tesnem ali v zaprtem prostoru," pove Žiga.
Tudi vsi uhani so ročno delo.
Oglejte si utrinke z Ekološke učne kmetije Kršinar
Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.
7