Nedelja, 16. 6. 2019, 14.02
4 leta, 9 mesecev
Stregla tudi Clintonu in Putinu, a domačnosti na kmetiji ne zamenja nikdar #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,53
Vera in Andrej Lavrič sta si na Izletniški kmetiji Pr' Lavrič skupaj s svojimi otroki sestavila življenje, o katerem morda prej, v drugačnih okoliščinah, nista upala niti sanjati. Zdaj svoje veselje delita tudi z drugimi, saj imata na svoji kmetiji v Vačah veliko gostov, ki njuno srčnost nagrajujejo z rednimi obiski, celo takrat, ko so na dopustu. Pozitivne energije se ni težko nalesti, še lepše pa je videti, kako Vera uživa ob komunikaciji z gosti, ki jo je prej, ob strežbi na protokolarnih dogodkih, zelo pogrešala.
Pred vhodom v hišo ob dveh velikih mizah in klopeh na steni visi nenavaden zvonec, sestavljen iz manjšega in večjega zvonca. Vera pojasni, da je namenjen gostom. "Veliki zvonec pomeni veliko 'rundo', mali pa malo. Ne glede na to, kje sem, ga vedno slišim in vem, da bo padla velika 'runda'," se smeji Vera in pove, da če zazvonita oba, "padeta" obe rundi. Gostje ju uporabljajo kar pogosto, pove nasmejana Vera Lavrič.
Hiša je na kmetiji že dolgo. Ena od njihovih obiskovalk je povedala, da je bila narejena leta 1848 in da se je njena prababica v tej hiši rodila leta 1861. Podatki, ki jih ima Vera, segajo do leta 1860, starih ljudi, ki bi povedali kaj več o njej, ni, vedo pa, da bi morala biti hiša še starejša.
Pri skednju je parkiran rumen fičko brez strehe, s katerim po svojem posestvu zapeljejo goste. S te strani je lepo vidna tudi še originalna stena iz kamna. Vse stene na kmetiji so ali porisane ali pa so nanje obesili staro kmečko orodje. Na kmetiji je stari obnovljen toplar, ki so ga v spodnjem delu zaprli za piknike in praznovanja, ki jih lahko imajo zato tudi pozimi, med toplarjem in stanovanjsko hišo je ekološka glamping lesena hišica, hiška s toaletami, saj bližnji travnik oddajajo za namen kampiranja, v bližini je manjši panj.
Vse sta uredila sama. "To, da imaš roke, je velika prednost," pravi Vera.
V stari hiši oddajajo tri sobe
V stari hiši imajo tri sobe, ki jih oddajajo. Opremljene so s kopalnicami in starim pohištvom, prav tako kot v starih časih. V eni sobi je več postelj, dve sobi pa imata zakonsko posteljo. Ker je hiša stara, zaradi plavajočega poda v nadstropju nista upala do sob speljati še kanalizacije, zato je toaleta v spodnjem nadstropju. Gostom so ves čas na voljo sveže brisače, ki jih lahko vzamejo po potrebi. V spodnjem delu hiše imajo veliko jedilnico s krušno pečjo, v bližini so še kuhinja, kopalnica in shramba.
Ob hiši so lično urejen vrt, ribnik, prostor za ležalnike, na katerih svoj mir najdejo izletniki, v bližini pa stoji tudi manjši rastlinjak z urejenimi vrstami paradižnikov in paprike. Nekaj rastlinjakov imajo še v dolini.
Video: Kmetija stoji v samem srcu Slovenije
Redni gostje pridejo tudi, ko ni nikogar doma
Celotno posestvo je pod videonadzorom, da Vera, ne glede na to, kje na kmetiji je, ve, kdaj je dobila goste, jo na aktivnost opozorijo kamere, kar vidi na svojem mobilnem telefonu. Ljudje so na njihovi izletniški kmetiji tako domači, da pridejo tudi, kadar je družina na dopustu.
"Včasih mi oče pove, da se zjutraj zbudi, pa na ležalnikih že ležijo štirje planinci. Čeprav vedo, da nas ni, pridejo, se usedejo in v miru pomalicajo.
"Ko je pred letu tu klestila toča, velika kot jabolka, smo imeli veliko škode. Na obeh hišah smo morali zamenjati streho," pove Vera. Sicer od vremena niso toliko odvisni, ker imajo zelenjavo v rastlinjakih, a ob deževnih dneh je gostov manj. Na posestvo po svoje "davke" pride divjad, srne jim pojejo vse rože, celo tiste na okenskih policah. Odkar uporablja odganjalec, ki se aktivira ob zaznanem premiku z bliskom in visokim piskanjem, imajo z rožami več sreče.
Vera in Andrej se ukvarjata z ovčjerejo, saj jih obdaja kraški svet, živijo tik ob eni od vrtač, zaradi teh zaselku po domače rečejo Vrtače.
Od kmetije naprej se razprostirajo pašniki, od koder ovce pritečejo takoj, ko zaslišijo gospodaričin klic. Ker gre za ekološko, prosto rejo, so, kot pravi Vera, ovce zunaj vse leto in niti pozimi nočejo noter.
Ovce dobro slišijo svojo gospodarico in v diru pritečejo po strmini navzdol.
Ponudijo svojo lastno zelenjavo in meso, kar imajo na voljo v danem trenutku, sicer pa hrano odkupujejo od drugih kmetij. Imajo stare vrste jablan in hrušk, pridelujejo svoj sok.
Na kmetijo redno prihajajo gostje z vsega sveta, največ je Francozov
K njim prihajajo gostje z vsega sveta, najdejo jih večinoma prek spletne strani Booking.com. To so Francozi, Portugalci, Nizozemci, Nemci, Avstralci, največ je Francozov. So stalni gostje, pridejo vsako leto in pri njih preživijo okoli deset dni. Glavna sezona je poleti, a gostje k njim prihajajo vse leto, tudi pozimi.
"K nam pridejo, preden se odpeljejo naprej na morje ali pa ko se vračajo od tam. Tu so v sedmem, osmem in devetem mesecu. Najprej je k nam prišla ena družina, nato so si o nas povedali med seboj, zdaj pa nas redno obiskuje že 17 družin," razloži Vera, ki zelo rada dela z gosti.
Gostje pridejo tudi s šotori na travnik, če ni prevelik, se lahko nanj zapelje tudi avtodom. Pozimi na travniku in vzpetini, ki je sicer pašnik, uredijo smučišče, postavijo vlečnico in na travniku uživajo predvsem najmlajši s smučmi in sankami.
Pri starem silosu, ki je danes porisan in ga uporabljajo kot shrambo, stoji sončnica iz nerjavečega jekla. Je delo njenega moža, postavil ji jo je namesto mlaja za 50 let. Na strehi silosa je staro orodje, na drugih pa so letala z vrtečimi se propelerji, ki jih je Andrej prav tako naredil iz nerjavečega jekla.
"Šporget, moj šporget"
"Šporget, moj šporget," v kuhinji Vera postoji ob štedilniku in ga poboža. Vso hrano pripravlja na starem štedilniku na drva. Kot pravi, je poleti zato v kuhinji zelo vroče, a ga ne bi zamenjala za nič drugega. "Hrana je boljša. Tega se ne da pojasniti, preprosto drugače je. Starejše ženske, ki pridejo k nam, to celo prepoznajo," pravi Vera in pove, da se to najbolj pozna pri kuhanju juhe, pripravi praženega krompirja ali pri pečenki.
A priprava hrane za velike skupine, kakršne prav tako redno obiskujejo njihovo izletniško kmetijo, ni tako preprosta. Ob vhodu na vratih v veži visi seznam alergenov in oznake teh ob jedeh, ki jih ponujajo na kmetiji.
Vera je prepričana, da štedilnik na drva poskrbi za domačnost, zato ga ne zamenja, pa čeprav ji je poleti v kuhinji zelo vroče.
"Vsak gost mora vedeti, česa ne sme. Vodja skupine, ki naroči hrano, mora za ves avtobus vedeti, ali je kdo na kaj alergičen," pove Vera. Primera reakcije na alergene na svoji kmetiji še ni imela, a ker si tega ne želi, je glede priprave hrane zelo striktna. Ko k njim pride večja skupina, mesto na mizi, ki je namenjeno za alergika ali koga z drugačno prehrano, na primer za vegetarijanca, pusti prazno.
Video: Kaj Veri pomeni njen štedilnik
"Tako naredimo, da oseba z drugačno prehrano točno ve, kam se mora usesti in da jaz točno vem, komu moram postreči hrano, ki se razlikuje od preostale. To je veliko lepše, kot če bi po vsem prostoru spraševala, kdo česa ne sme, in bi se s tem ukvarjali vsi," pojasni Vera.
Hrane pa ne streže le na kmetiji, večkrat jo pripravljajo tudi ob maratonih in podobnih dogodkih. "Hrana, običajno makaroni z bolonjsko omako, se skuha v velikih količinah in zapre v gastro posode, na tekmah jo dobijo le tekmovalci, ker potrebujejo testenine," pove Vera.
V gostinstvu je 35 let, deset let je stregla najpomembnejšim gostom
Vera ima strežbo v malem prstu. V gostinstvu dela že 35 let, leta 1994 je bila izbrana za tekmovanje za naj natakarico leta in na njem zmagala. Še danes si lahko zapomni naročila za pet miz. Deset let je stregla najvišjim gostom na protokolarnih dogodkih na Brdu pri Kranju, kjer je delala skupaj s Ksenijo Benedetti.
"Tu so gostje čisto drugače postreženi," se smeji Vera in pravi, da je na Brdu zdaj še bolj strogo, kot je bilo v času, ko je tam delala sama, saj je protokol čisto drugačen, kot je bil pred leti.
Z Benedettijevo je zelo rada delala. "Ona je enkratna šefinja, zelo rada sem delala z njo. Všeč mi je, ker je zelo natančna. Danes ljudje niso natančni – ne v gostinstvu ne na vrtu, nikjer. Ker sem tudi jaz, sva se vedno dobro razumeli. Če si ti natančen in je tudi šef takšen, se ujemata. Če si površen in je šef strog, pa ti ne bo všeč, da te bo ves čas opominjal na pomanjkljivosti," pravi Vera.
Zdaj je delo veliko bolj sproščeno, pravi Vera, ki si sproščenosti na Brdu ni mogla privoščiti. Od dela za protokol ji je ostala postavitev na mizah. "To ti ostane. Vse mora biti v 'vaservago', nič ne sme štrleti ven in zelo zoprno je biti šef nekomu drugemu," se smeji Vera, ki doma na takšne stvari opozarja svoje domače oziroma hčerko.
Video: "To delo mi daje predvsem energijo"
Težko se sprosti, ko gre v gostilno, pozorna je prav na vse
Slaba plat njene natančnosti pa je, da se težko sprosti, ko gre drugam. Zelo hitro opazi napake, še najbolj pa jo zmoti, ko gostinci zaračunavajo, česar ne bi smeli, na primer še neodprtih steklenic pijače, ki ostanejo. Če je kam vabljena, tega ne preverja, če gre za domača praznovanja, kot so krsti in rojstni dnevi, pa je pozorna na to. Na računu so se znašli tudi aperitivi, čeprav je natančno vedela, da v njeni družini tega nihče ne pije. Ni nenavadno, da zaračunajo dodatni prazen kozarec za vodo, ki ga prinesejo, ko jih prosiš, pove Vera. Za vsakega od svojih družinskih članov ali ljudi iz svoje družbe ve, kaj običajno najraje naročijo, in vedno je poleg, ko se sestavlja račun, ker hitro opazi napake.
Gostje zelo radi pridejo v glamping hišico, ki je postavljena poleg toplarja. Tudi to sta naredila sama.
Zmoti jo, če je hrane premalo. "Ko plačamo meni za 15 evrov na osebo, kjer bi morala na vsako osebo na mizo priti določena količina dogovorjenih jedi, me zmoti, če je na mizi za šest oseb plošča z le tremi kosi mesa. Mislim si, to je za eno osebo, zaračunal pa bo 15 evrov za vsakega. To je moja deformacija, vse takoj opazim. Napaka je, ko gledam, kaj nosijo na mize. Ker jaz ne bi naredila tako in tu delam drugače, prej opazim," pove Vera.
"Zame so posebni tudi dopusti. Običajno gremo tja, kjer ne kuham, da je to zares dopust. Zdaj me sicer rešuje roka, ki me boli, tako da tega ne morem več, a pri nas je bil običaj, da smo šli v hotelu na večerjo, družina se je usedla, jaz pa sem si na roke naložila dva ali tri krožnike, nanje naložila hrano in jih postregla. In ko sem pojedla, sem avtomatsko ločila pribor in zložila krožnike," se smeji Vera.
Domačnosti na kmetiji ne bi nikdar zamenjala za delo v protokolu.
Za dobro strežbo je ključna dobra organizacija
Tudi na kateringu, ko so na dogodkih, morajo biti stvari urejene, pove Vera. "Natančno si uredimo prostor v jurčku. Vedno ga prej najprej narišem in točno razporedim, kje bo kaj, da lahko potem vsi na pamet vemo, kam se obrniti po katero stvar. Ko je veliko ljudi, nimaš časa brskati in iskati, kje je kaj," pravi Vera in potrdi, da je podlaga za dobro strežbo dobra organizacija. To je zagotovo stvar, ki ji je ostala iz časov na Brdu.
"Najbolj pa so mi ostali v spominu ravna deska za hrbet, visoke pete, krilo, bela srajca, pentljica, na vrhu glave tri debele knjige, v levi roki pladenj, poln kozarcev za šampanjec, in pravilna ravna hoja," pove Vera, ki v trenutku spremeni držo in natančno pokaže vse opisano.
"Hoja je v protokolu zelo pomembna, pravilna strežba – da ti gostu strežeš z desne strani, pravilno se je treba obrniti in pravilno narediti naklon, ko pred gosta postaviš krožnik," pove Vera, ki se zdaj doma giblje prosto, a prizna, da je iz tistih časov vendarle ohranila nekaj elementov. Tudi pogrinjki za mize so pri njih posebnost, saj jih sicer na kmetijah ne vidiš.
Protokola ne pogreša. "Takrat sem bila mlada, zdaj sem trideset let starejša. Ne pogrešam ga, ker je res težko. Tudi zato, ker nimaš stika z gosti, z državniki ga ne smeš imeti. Primer je na primer Clinton, ki je sicer zelo zgovoren, a stika z njim ne smeš imeti," pove Vera. Stregla je številnim slovenskim politikom, pa tudi Indiri Gandhi, Vladimirju Putinu, Dmitriju Medvedjevu, Angeli Merkel, ko še ni bila premierka, spoznala je kraljico Elizabeto in se z njo tudi rokovala. Najbolj všeč sta ji bila Clinton in kraljica. Nekaj od slovenskih trenutnih in nekdanjih politikov jo kdaj obišče tudi na njihovi izletniški kmetiji, saj so se z nekaterimi v teh desetih letih tudi spoprijateljili.
Video: Kakšnega človeka zahteva delo z gosti
"Pri strežbi je čedalje bolj pomembno, da ljudi poslušaš in z njimi govoriš"
Najbolj od vsega ji je na Brdu manjkala komunikacija, saj je Vera zelo komunikativna in rada govori z ljudmi, z njimi razvije tako pristen odnos, da gostje nemalokrat ob odhodu potočijo tudi solzico ali dve.
"To je zelo pomembno pri strežbi, čedalje bolj. Ljudje čedalje več delijo s tabo. Še posebej stari ljudje se bolj odpirajo, ker imajo veliko težav – z otroki ali z vnuki, tudi tepejo jih ali jih zapirajo ven, potem ko so jim prepisali premoženje … Ljudje se odpirajo tudi glede svojih bolezni. Včasih se ni dogajalo, da bi ljudje govorili o raku oziroma to ni bilo pogosto. Danes pa ljudje povejo marsikaj," pove Vera ter doda, da moraš biti pri takšnem delu tudi psiholog in psihiater.
"Sproščenost je zelo pomembna," pravi Vera.
Meni, da je ljudi treba poslušati. "Čeprav nimaš vedno časa in se ti včasih res zelo mudi. Zdaj zaradi noge in kolena, ker sem na bolniškem dopusti, ne kuham sama, kuha moja hčerka. Tako imam več časa za komunikacijo z ljudmi," pove Vera. Vsi otroci znajo kuhati in delati vse na kmetiji, najmlajša, 18-letna hčerka pa hodi tudi na gostinsko šolo in zelo rada dela v strežbi.
"Ko je veliko dela, pa ni pomembno, ali gre za gostinsko dejavnost ali za delo na kmetiji, pridejo vsi s svojimi družinami in pomagajo. Na Facebooku imamo skupino, kamor vedno napišem, kaj se bo delalo, nato pa se javljajo in povejo, kdo bo kdaj imel čas. Na pomoč priskočijo tudi moji starši in sosedje, včasih nas je pet, včasih 15, jaz pa pripravim še hrano," pojasni Vera.
Veliko izdelkov na kmetiji je ustvaril Andrej.
A Verino življenje ni bilo vedno takšno, na kmetiji sta se združili dve nesrečni zgodbi
Vera živi življenje, ki ga ima rada. A ni bilo vedno tako. Za seboj ima zelo težko življenjsko zgodbo in takšna je tudi Andrejeva.
Ko ji je nekoč starejša soseda napovedala, da si bo svoj raj uredila na kmetiji in ji opisala življenje, ki ga živi danes, ni mogla verjeti, dokler se to ni zares zgodilo.
"In tako sem iz tistih kart potegnila tole," pove Vera, ki se ji ob misli na Marijine karte še danes naježi koža. Kot ji je dejala, sta si z Andrejem zares ustvarila raj.
Svojo srečo izžareva pri vsem, kar počne, je nasmejana in skrbna, zato je gostov na prijazni kmetiji prijaznih ljudi vedno dovolj.
Ko ji je nekoč starejša soseda napovedala, da si bo svoj raj uredila na kmetiji in si uredila lepo življenje, ji tega ni verjela.
Oglejte si utrinke s kmetije
Prepričani smo, da tudi vi poznate pozitivno zgodbo katere od čudovitih slovenskih kmetij, zato vas vabimo, da nam pošljete predloge za kmetijo, za katero menite, da bi ji morali nameniti več pozornosti. Če poznate koga, ki bi bil vesel našega obiska, ali če imate sami kmetijo, vas vabimo, da nam svoje predloge pošljete na e-naslov metka.prezelj@tsmedia.si, v zadevo sporočila pa zapišite Kmetija. Hvala, ker nas spremljate.
