Naj planinska koča
Petek, 23. 5. 2025, 18.00
2 uri, 49 minut
Nasvet za izlet v hribe (87.)
Merjaščeva pot na najvišji vrh občine Ljubljana, Janški vrh #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
Mestna občina Ljubljana ima samo eno kategorizirano planinsko kočo, in sicer na Jančah. Janški vrh je tudi najvišja točka MOL. Ta je morda še bolj kot med pohodniki priljubljen pri kolesarjih, a tudi pešpoti nanj ne manjka. Na Jančah in sosednjih vrhovih opazimo tudi rumeno-črne markacije. Marsikdo se je vprašal, kaj predstavljajo. Gre za Merjaščevo pot, ki so jo uredili učenci iz gorniškega krožka Osnovne Šole Sostro pod vodstvom Jožeta Draba. Ta nam je na Jančah povedal več o tej kar 80-kilometrski obhodnici.
Janški hrib je najvišja točka MOL. V topli polovici leta na travniku pod vrhom številni uživajo, ko jih grejejo sončni žarki.
Na najbolj obleganih vrhovih ljubljanske občine (Šmarna gora, Rašica, Rožnik, Orle) so gostinski lokali, planinski dom oziroma kočo pa ima MOL samo na enem vrhu, na Janškem vrhu oziroma na Jančah. Planinski dom na Jančah (792 metrov) je sicer v lasti Planinskega društva Litija. Odprt je vse leto, od srede do nedelje. Janški vrh oziroma Janški hrib je najvišja točka mestne občine, ima 794 metrov nadmorske višine. Ta razgiban hribovit svet vzhodno od prestolnice je sicer del Posavskega hribovja.
Jože Drab
Na Janškem hribu smo opazili rumeno-črne markacije in tablo za Merjaščevo pot. Marsikdo se je že vprašal, za kakšno pot gre. "Merjaščeva pot je pot, ki veže 33 vrhov v vzhodnem delu ljubljanske občine, mi ji rečemo po domače kar ljubljanska Himalaja, ker je to njen najvišji del. Najvišji vrh je Janški hrib, zraven je tudi Planinski dom na Jančah. Ta pot je dolga slabih 80 kilometrov in ima 3.700 metrov višinske razlike," nam je zaupal Jože Drab, ki jo je s pomočjo svojih učencev z Osnovne šole Sostro uredil pred štirimi leti. "V času koronavirusa smo se odločili, da bi malo popularizirali vrhove v našem šolskem okolišu. In sem izbral 33 vrhov, ki so se mi zdeli vredni obiska. Označili smo jih z ličnimi tablicami. Te vrhove smo povezali v Merjaščevo pot." Ker v teh gozdovih res lahko srečamo divje svinje.
Merjaščeva pot
Del poti je speljan po cestah, večji po pešpoteh ali gozdnih cestah. Povprečen pohodnik bi jo lahko v enem kosu prehodil v 22 urah, a Drab pravi, da ve samo za enega, ki se je je res lotil na tak način. Z učenci po njej hodijo po krajših odsekih. Imajo tudi knjižico Merjaščeva pot, ki služi kot vodnik z opisano potjo in kot dnevnik. Brezplačno oziroma v zameno za prostovoljni prispevek jo dobimo na OŠ Sostro ali na Planinskem društvu Ljubljana-Matica. Vrhovi na poti nimajo klasičnih žigov, so pa označeni z različnimi simboli (na primer odtis čevlja ali srce), ki jih nato sami vrišemo v knjižico in tako zabeležimo, da smo jih osvojili. Več informacij o poti in tudi zemljevid najdemo na spletni strani OŠ Sostro.
V videu poglejte utrinke z Janč in prisluhnite pripovedi Jožeta Draba o Merjaščevi poti:
V tem delu MOL najdemo mir in samoto
Na Janče se da tudi prikolesariti.
"Nekaterim je všeč, da je tukaj taka samota. Tu ne boste srečali toliko ljudi kot na Šmarni gori. Ta zadnji del poti je tudi zelo razgleden," o čarih teh vrhov pove Jože Drab. Z najvišjega, torej z Janškega hriba, je res lep razgled v smeri juga in jugozahoda proti Ljubljani, na Krim in še naprej. V smeri severa je razgled zaradi drevja sicer nekoliko oviran, a bomo vseeno uzrli del Kamniško-Savinjskih Alp.
Poti do zaselka Janče oziroma na Janški vrh je več. Če želimo slediti Merjaščevi poti, lahko za izhodišče izberemo Besnico in sledimo rumeno-črnih markacijam po gozdu čez Tičenco in Zavrh, samo v zadnjem delu od Podružnične šole Janče do vrha pa po asfaltni cesti. Druga možnost je iz vasi Malo Trebeljevo čez Prežganjski hrib ter navzdol v Lanišče in nato navzgor na Janče. Pešpot iz Lanišča na Janče je markirana tudi s Knafelčevimi markacijami in velja za najkrajšo označeno pot na Janški hrib, saj nam ne vzame niti pol ure (190 višinskih metrov).
Zemljevid Merjaščeve poti najdemo na vrhovih, ki jih povezuje ta skoraj 80-kilometrska obhodnica.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Več poti je na Janški vrh tudi s severne strani
Planinski dom na Jančah
Najbolj priljubljeni markirani poti na Janški vrh sta s severne strani, iz Jevnice in Laz pri Dolskem. Obe imata za dobrih 500 višinskih metrov vzpona. Za prvo potrebujemo uro in pol, za drugo dve uri hoje. Potekata pa delno po pešpoteh, delno po gozdnih cestah. Dobra stran obeh pa je, da se do izhodišča lahko pripeljemo tudi z vlakom, saj se začneta prav pri postajah. O spodbujanju obiskovanja slovenskih hribov z javnim prevozom smo pisali lani (Z JPP do dolin in peš do višin).
Če ne bi radi toliko hodili po cestah, pa nam Drab za vzpon na Janški hrib predlaga: "Meni osebno je najbolj všeč pot iz Gostince, to je s severnega dela, po severni strani gor. To je ena taka malo bolj divja, skrita dolina. Pot sicer ni markirana, a je dobro vidna." Gostinca je manjši zaselek in dolinica z nekaj prostori za piknik, ki je ob cesti v Kresnice dva kilometra pred Lazami (iz smeri Ljubljane). Tudi ta vzpon je tako kot prej omenjeni nezahteven in povprečnemu pohodniku vzame manj kot dve uri.
Izhodišče: Jevnica (260 metrov)
Višinska razlika po poti: 530 metrov
Čas za vzpon: ura in pol
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Zemljevid planinskih poti na Janče najdete v aplikaciji maPZS.
Razgled z Janč v smeri jugozahoda, torej na preostale vrhove na Merjaščevi poti in naprej proti Krimu.
Kako za hribe navdušiti otroke?
Jože Drab je avtor več knjig s planinsko tematiko.
Jože Drab, ki je sam že pri 12 letih prehodil Slovensko planinsko pot in je že vrsto let planinski vodnik, napisal pa je tudi več knjig s planinsko tematiko, na OŠ Sostro vodi planinski oziroma gorniški krožek. Sodeluje okoli 120 otrok. "Vesel sem, da je tako zanimanje med učenci. Skoraj šestina vseh učencev na šoli hodi na gorniški krožek. Za turo, na katero gremo vsak mesec, imamo za en ali celo dva avtobusa otrok."
Ker so hribi tudi druženje, otrok v pohodništvo ni treba siliti. "Otroci do 10. leta starosti so še veseli, če hodijo v spremstvu staršev. Da jim starši kaj pokažejo, denimo slapove. Najmlajši so navdušeni, če jim vmes poveš še kakšno pravljico, denimo o Kekcu. Ko pa so otroci malo starejši, tam od 11 let naprej, pa staršev ne želijo imeti zraven. Želijo imeti svoje vrstnike, da se med njimi dobro počutijo. In potem radi hodijo. Mogoče je napaka, če želijo starši svoje otroke, stare 12, 13 let, s sabo voditi v hribe, otroci pa tega ne želijo."
Na vrhovih in pešpoteh na vzhodnem robu MOL bomo našli mir in samoto.
