Petek, 16. 5. 2025, 17.30
7 ur, 5 minut
Nasvet za izlet v hribe (86.) Polhograjski Dolomiti
Gor dol gor dol gor dol in v Polhograjcih naberemo tisoč višincev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
Tik pod vrhom najvišje točke Polhograjskega hribovja – Tošč (1.021 metrov nadmorske višine)
Čeprav ima najvišji vrh Polhograjskega hribovja in s tem tudi Polhograjskih Dolomitov, to je Tošč, samo 1.021 metrov nadmorske višine, pa je ta del predalpskega sveta zahodno od Ljubljane tako zelo razgiban, da zlahka naberemo tisoč višinskih metrov, če le povežemo med seboj nekaj vrhov. Siolova petkova rubrika Nasvet za izlet v hribe vam tokrat ponuja prav tak namig – kraljevsko 24-kilometrsko krožno turo po Polhograjcih. Seveda pa lahko enega ali dva od teh vrhov izberete tudi za krajši, uro ali dve dolg pohod.
Že v Sori nas table povabijo na turo po Polhograjskih Dolomitih v smeri Osolnika in naprej proti Gontarski planini, Tošču in Grmadi.
Da naredimo nekaj za svoje telo ali duha, se podajmo v naravo, v gozd in hribe. Ta čas je še posebej lepo v gozdnatem predalpskem svetu (v visokogorju je še marsikje sneg), ko je drevje ozelenelo. Kakšne krasne svetlozelene barve! Naredimo lahko pravo planinsko turo, četudi ne gremo visoko in če izberemo razgiban predalpski svet. Sam najraje izberem Polhograjske Dolomite. In zdaj sem prvič dobro poznane vrhove – Osolnik, Gontarska planina, Tošč, Polhograjska Grmada in Jakob – povezal v krožno turo. Lahko bi ji rekli kar kraljevska tura po Polhograjcih, saj se na njej naredi 24 kilometrov in več kot 1.200 višinskih metrov. Pa ima najvišji vrh, Tošč, vsega 1.021 metrov.
V videu poglejte, kako je videti krožna tura čez Polhograjske Dolomite:
Prava strmina na Hom. In čudovit spomladanski gozd.
Izbral sem smer Osolnik, za izhodišče torej vas Sora pri Medvodah. Parkiramo pri cerkvi svetega Štefana, kjer se začne markirana pešpot proti Osolniku, do katerega je debela ura zložnega vzpona. In malo več, če krenemo še prek Homa. Ta nas bo pošteno zadihal, saj je kakšnih 20 minut vzpona nanj pošteno strmih. Zato imam sam ta klanec običajno za nabiranje kondicije, a tokrat je to samo mukotrpno ogrevanje za daljšo krožno turo po Polhograjcih. Na Homu (715 metrov) smo v dobre pol ure. Tu se nam tako odpre pogled proti Kamniškim Alpam in navzdol na Sorško polje.
Pogled s Homa na Sorško polje in proti Kamniško-Savinjskim Alpam
Pod Osolnikom
Nato pa brž naprej. Nekaj minut navzdol, nato pa 20 minut po položni poti ob cesti, ki gre do zaselka pod Osolnikom. Ob poti bomo naleteli na tablo, ki nas na provokativen način opozori, da se smeti ne meče v naravo. Sledi še 15 minut vzpona do cerkvice svetega Mohorja in Fortunata na Osolniku na 858 metrih. Do tja je 480 višinskih metrov. In kdor ima dovolj, lahko tu že obrne in se vrne na izhodišče.
Osolnik oz. Osovnik, uporabljata se oba zapisa.
Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu
Instagram.com/matejtravels, več videov pa na njegovem kanalu na YouTubu.
Gontarska planina
Krožno turo nadaljujemo po makadamski cesti mimo brunarice Osovnik. Spuščamo se le kratek čas, nakar nas na razpotju smerokazi usmerijo spet navzgor proti Gontarski planini, Igalah in Tošču, ki so naši naslednji postanki. Če bi šli na tistem razpotju levo navzdol, pa bi prišli še do planinske koče na Govejku in od tam po strmi poti na Gontarsko planino, 895 metrov. Do Gontarske planine, ki nima posebej lepega razgleda, je 700 višinskih metrov. Lepši razgled in to v smeri zahoda in severa proti Blegošu in Julijcem pa je nekaj deset minut naprej na Igalah (907 metrov). Do tja je nekaj manj kot osem kilometrov (približno dve uri). To je druga možnost, da obrnemo in se vrnemo na Gontarsko planino in s te denimo do koče na Govejku in od tam nazaj prek Osolnika na izhodišče v Soro.
Zadnja strmina na Tošč
Vztrajni pa nadaljujemo proti Tošču. Po krajšem sestopu z Igal pridemo do zaselka Kozjek. Pot je še naprej lepo markirana, ponekod tudi s puščicami. Zdaj nas čaka kakšnih 20 minut hoje po makadamski cesti pod Kosmatim hribom, kjer le redko koga srečamo. Cesto zapustimo na razpotju, kjer gre v levo pot pod Toščem proti Gontam in Grmadi, mi pa seveda krenemo v desno na sam Tošč (1.021 metrov). Znova torej navzgor, a na tej turi le za kakšnih 20, največ 30 minut. Da osvojimo edini tisočak na tem potepu. Tošč se piše s š in č, gora imenovana Tosc, brez strešic, pa je izvrsten razglednik na Triglav v Julijskih alpah (izhodišče na Pokljuki).
Izhodišče: Sora (360 metrov)
Višinska razlika po poti: 960 metrov
Čas za vzpon: 3 ure in pol
Krožna pot: 24 kilometrov in 1.250 višinskih metrov
Zahtevnost: tehnično nezahtevna markirana pot
Planinske poti najdete v maPZS, kamor si lahko uvozite gpx te ture.
Polhograjska Grmada
Do Tošča, ki ima skromnejši razgled, smo naredili 960 višinskih metrov. Je skoraj 11 kilometrov in približno tri ure in pol hoje. Od tu se nam ne splača več vrniti po isti poti, zato raje nadaljujemo na Polhograjsko Grmado. Najprej spet dol in prek Malega Tošča (907 metrov) in na preval Gonte (820 metrov), od tam pa spet gor. Sledi še zadnji strmejši vzpon na turi, a le za pet minut po Macuhovi kalvariji.
Grmada (898 metrov) je res lep razglednik, pogled seže daleč naokoli, prek Polhograjcev do Karavank in Kamniških Alp, pa na drugo stran navzdol na to slikovito samotno kmetijo, v smeri juga denimo do Krima. Grmada je tudi priljubljen samostojen cilj, saj je dostop mogoč iz več izhodišč, denimo iz Polhovega Gradca ali Dvora (dve uri vzpona) ali iz Katarine (ena ura).
Zadnji metri poti proti Svetemu Jakobu nad Katarino
Prav proti Katarini se po počitku usmerimo in začnemo povratek proti Sori. Najprej nas čaka res lepa zložna pot do omenjene vasi. V manj kot uri, ko se nam vmes odpre pogled do našega naslednjega cilja – Jakoba –, pa tudi nazaj na prehojen greben čez Gontarsko planino in Tošč, smo v vasi Topol pri Medvodah, ki pa jo vsi precej bolje poznamo kot Katarina. Del poti gre zdaj po asfaltni cesti, še krajši vzpon in po tem slikovitem in razglednem kolovozu do cerkvice Svetega Jakoba na 806 metrih nadmorske višine.
Pogled z Jakoba na prvi del prehojene poti med Osolnikom in Gontarsko planino
Zadnji del te krožne ture je manj prijeten. V smeri severa se z Jakoba po gozdu – še naprej po markirani poti – spustimo do asfaltne ceste, ki Topol z Medvodami povezuje prek zaselkov Tehovec in Studenčice. Mimo cerkve svetega Florijana je dobra dva kilometra hoje po asfaltu. V Studenčicah se nato držimo zgornje ceste, ki izgubi asfaltno prevleko in nas pripelje nazaj v gozd. Tam se vzpnemo še na dva manj izrazita vrhova Breznik (643 metrov) in Brstnik (511), od tam pa po eni od številnih gozdnih poti navzdol do Sore. Celoten krog se naredi v od sedmih do devetih urah, odvisno, koliko časa si vzamemo za posamezne postanke. In teh je veliko.
