Sobota, 27. 7. 2024, 6.00
4 mesece, 3 tedne
Predstavitev akcije "Z JPP do dolin in peš do višin"
Brez avtomobila v gore? Da se, a ni tako preprosto. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
Pobudo akcije "Z JPP do dolin in peš do višin" so nam predstavili na Orožnovi koči.
Planinska zveza Slovenije (PZS) in CIPRA Slovenija (društvo za varstvo Alp) sta predstavila akcijo "Z JPP do dolin in peš do višin", s katero spodbujajo ljubitelje gora, da se do izhodišč pohodniških tur odpravijo z avtobusom ali vlakom in ne z osebnim vozilom, še posebej v Triglavski narodni park. Da bo naša čudovita narava manj obremenjena. S pohodom na Orožnovo kočo nad Bohinjem so nam dokazali, da se da, če se hoče. A tako gladko vendarle ne gre: vožnja do izhodišča z javnim prevozom je lahko že iz Ljubljene trikrat daljša kot z osebnim vozilom, pa še možnosti za zgodnje poletne ture, ko želimo začeti turo v visokogorje ob denimo štirih zjutraj, ni.
Koliko časa in denarja nam vzame pot z JPP iz Ljubljane do Bohinjske Bistrice
V Bohinjsko Bistrico z avtobusom
Planinska zveza Slovenije in CIPRA Slovenija sta novinarje na predstavitev akcije "Z JPP do dolin in peš do višin" povabili na Orožnovo kočo nad Bohinjem, kjer da oskrbnik Franci Beguš vsem, ki obiščejo njegovo kočo z javnim prevozom, da 10-odstotni popust. Seveda smo se tudi novinarji na srečanje podali z javnim prevozom in zato lahko vse skupaj ponazorimo tudi s številkami: štart od doma na obrobju Ljubljane z mestnim avtobusom ob 5.18 (1,30 evra), odhod s primestnim avtobusom z glavne ljubljanske avtobusne postaje ob 6.00 (7,90 evra), iz Bohinjske Bistrice pa še s kombijem za tako imenovani zadnji kilometer do izhodišča v vasi Ravne nad Bohinjem. Tako smo turo začeli približno tri ure po odhodu od doma. In do Orožnove koče hodili slabo uro in pol.
Nazaj pa z vlakom
Sestopili smo vse do doline, do železniške postaje v Bohinjski Bistrici (dve uri). V Ljubljano smo se torej podali z vlakom ob 15.15 (12 minut zamude, vozovnica 3,10 evra) s prvo vožnjo do Jesenic, kjer smo morali na vlak do Ljubljane počakati dobre pol ure (5,80 evra za drugo vozovnico). V središču prestolnice smo bili pred šesto popoldne, doma pol ure pozneje (1,30 evra za vožnjo z LPP), torej skupaj tri ure in pol za povratek z JPP do doma. Cene vozovnic so za imetnike kartic JPP seveda nižje, 75-odstotni popust velja ob koncih tedna, upokojenci pa imajo prevoz z JPP brezplačen.
Ljudje vse več uporabljajo javni prevoz, a je veliko možnosti za izboljšave (vir: STA):
Kje najdemo ideje in podatke o prevozih z JPP
Sogovorniki so v en glas zagovarjali prednosti poti v gore z JPP.
"Tak pristop je gorskemu okolju prijaznejši in tudi najbolj etičen. V okviru PZS se v naslednjih letih načrtuje urejanje začetkov planinskih poti s postajališč JPP, kar je bilo marsikje opuščeno," je napovedal Dušan Prašnikar s PZS, kjer so lani skupaj z Geografskim inštitutom Antona Melika ZRC SAZU zasnovali zbirko nizkoogljičnih izletov po Sloveniji. "V okviru projekta LIFE IP CARE 4CLIMATE smo pripravili spletno aplikacijo V hribe z javnim prevozom, v kateri je predstavljenih 40 planinskih izletov, ki so dostopni z javnim potniškim prometom in so razporejeni po večjem delu Slovenije, njihov potek pa je umeščen v informacijski sistem maPZS," je povedal Matej Gabrovec z ZRC SAZU, strokovnjak za javni potniški promet v Sloveniji. "Eden od izletov gre mimo Orožnove koče, se pravi, da začnemo v Bohinjski Bistrici in končamo v Podbrdu, ki ga ne moremo narediti z osebnim vozilom." Pri iskanju povezav med domačim krajem in izhodiščem za posamezne ture sta nam v pomoč tudi spletni strani atob.si in nap.si/sl/tt-itinerary.
Martin Šolar pravi, da se v gore da iti trajnostno.
"Po podatkih statističnega urada 86 odstotkov Slovencev za potovanje v prostem času uporabi avtomobil, hkrati pa tudi večina tujih turistov v Slovenijo prihaja z avtom. Tako so v glavni turistični sezoni v poletnem času prizori pretirane množice motornih vozil na alpskih cestah, v turističnih krajih, na končnih parkirnih mestih v alpskih dolinah in drugih območjih naravnih danosti in lepot," je širšo sliko prometne problematike v gorskih območjih orisal podpredsednik PZS Martin Šolar. "Žal ima javni potniški promet v Sloveniji še veliko pomanjkljivosti, a kljub temu so prakse, da se tudi pri obstoječem sistemu JPP da v gore iti trajnostno. S prvim julijem letos se je ponudba javnega medkrajevnega avtobusnega prometa s podelitvijo novih koncesij izboljšala med počitnicami in konci tedna, s tem so tudi boljše možnosti za uporabo JPP za pot v hribe." Nedeljsko jutranjo povezavo z avtobusom je denimo znova dobilo Jezersko.
"Javni prevoz omogoča varen, udoben in ugoden transport"
Katarina Žemlja pravi, da je javni prevoz varen, udoben in ugoden.
"Javni prevoz omogoča varen, udoben in ugoden transport do mnogih izhodišč. Vožnja z JPP je manj stresna, uporabniki so lahko bolj sproščeni, začetek in konec ture sta lahko na drugi lokaciji, hkrati pa je tudi stroškovno dostopna, posebej ob koncih tedna in praznikih, ko velja 75-odstotni popust na vožnjo z avtobusom ali vlakom," pa je poudarila Katarina Žemlja, namestnica direktorice društva za varstvo Alp, CIPRA Slovenija. Po dolgi turi smo lahko utrujeni in nevarni z osebnim vozilom. In nenazadnje, če se domov ne peljemo, lahko v gorah popijemo tudi kakšno pivo. Hkrati pa naredimo še nekaj dobrega za okolje.
"Na ta način opravim še kakšen kilometer več"
Slaba ura in pol vzpona iz Raven nad Bohinjem do Orožnove koče pod Liscem in Črno prstjo.
Da se res da pogosto v gore, četudi nimaš svojega avtomobila, je lep dokaz gorska tekačica Deja Jakopič. "Na ta način opravim še kakšen kilometer več in imam dodaten izziv, včasih pa še dodatno motivacijo, da malo stopim na plin in ujamem javni prevoz za vrnitev domov, poleg tega pa se izognem gostemu prometu in težavam z iskanjem prostega parkirišča." Ena najboljših regij za prihod do izhodišč na ture pa je Zasavje, kjer se denimo ture na Kum začenjajo na železniških postajah ob Savi.
"Brez avtomobila smo obiskali vse dvatisočake"
Izšel je ponatis knjige Razširjena slovenska planinska pot.
Orožnova koča je ena od točk razširjene slovenske planinske poti. Ponatis knjižne uspešnice z enakim naslovom je pravkar izšel, avtor Gorazd Gorišek v njem ponuja opis 43 tur, vsaj do polovice izhodišč pa se je moč pripeljati z javnim prevozom. Sam je na druženju z novinarji opisal osebni primer, ki dokazuje, da se da v gore tudi brez avtomobila. "Lani smo z družino naredili preizkus. Več kot teden dni smo bili v Bohinjski Bistrici. Pa smo lahko brez avtomobila obiskali vse dvatisočake nad fužinskimi planinami in spodnji bohinjski greben. Da se, samo čas si je treba vzeti in dobro proučiti. Sam sem proučil vse možnosti po dolini, na planino Blato, na Pokljuko, na Soriško planino …"
Gorazd Gorišek vas v prenovljenem vodniku vabi tudi na Orožnovo kočo, kjer vas bo oskrbnik pogostil z odlično jedačo in z vami gotovo izmenjal kakšno besedo.
Bohinj z razvejano mrežo dostopov za "zadnji kilometer"
Že lani smo vam na Siolu v rubriki Nasvet za izlet v hribe pohod po bohinjskih planinah na Zelnarico in do Prehodavcev predstavili z možnostjo javnega prevoza iz Srednje vasi na planino Blato.
Prav Bohinj je lep primer dobre prakse vzpostavitve tako imenovanega prevoza za "zadnji kilometer". Imajo mrežo osmih linij, ko lahko iz doline (npr. Bohinjske Bistrice) dosežemo izhodišča pohodniških tur (npr. planino Blato). Preverite jih lahko na njihovi spletni strani promet.bohinj.si/prevozi. Primer: prvi mini bus iz P+R Srednja vas (Senožeta) na planino Blato pelje ob 5.15 in je na enem od najbolj priljubljenih izhodišč za ture proti dolini Triglavskih jezer ob 5.40. Poleti je sicer 5.15 pozna ura za številne prave planince, ki se tako čutijo kaznovane ob vse višji ceni parkirnine na Blatu (20 evrov). A očitno je mogoče ljudi prepričati v uporabo javnega prevoza samo z visokimi cenami parkiranja v Julijskih Alpah (v Vratih parkirnina nanese 25 evrov).
Povratek vse do doline, do Bohinjske Bistrice.
Klemen Langus, direktor Turizma Bohinj in koordinator Skupnosti Julijske Alpe, trdi, da je njihov sistem uspešen. "Nastal je nekakšen nadzemni sistem, ki je skoraj podoben podzemni železnici. Na ta izhodišča se je lani pripeljalo več kot 20 tisoč potnikov. Če dodamo še snežni avtobus pozimi, pa še skoraj 80 tisoč pozimi. Torej se da. To je torej ta zadnji kilometer, a pomemben je tudi prvi kilometer. Zato je ta projekt CIPRA in PZS tako pomemben, da ljudem povemo, da se da pripeljati od točke A do B. Je pa nekaj lukenj, saj zadnjih 20 let ali več ni bilo dovolj pozornosti posvečene javnemu prometu." Kdaj greste torej v gore z javnim prevozom?
