NK Olimpija
NK Maribor
Torek, 9. 6. 2020, 10.48
3 leta, 10 mesecev
Komentar po prvem ''pokoronskem'' krogu
Škoda, Olimpija si ni zaslužila takšnega madeža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,97
10
Bilo je mučno. Trije meseci brez tekem, zadetkov, drame. Nato pa se je prvenstvo končno nadaljevalo, žal pred praznimi tribunami, in potrdilo, da bi lahko imeli opravka s posrečeno končnico sezone. Ne le Olimpija in Maribor, tu je še Celje, blizu sta Aluminij in Mura. V boju za naslov bi lahko postalo napeto kot že dolgo ne. Sploh če jo Dušan Kosić v soboto zagode nekdanjemu klubu …
Pri vrhu lestvice ni spremembe. Olimpija je zadržala prednost petih točk pred Celjem, kar je ob predpostavki, da je težje braniti kot loviti, zmajem v zadovoljstvo. Zeleno-beli so osvojili prazno sežansko trdnjavo (3:0). Zmaga je bila prepričljiva, čeprav rezultat ne izžareva dejanskega dogajanja na zelenici.
Prav škoda je, da je po tekmi, na kateri so padali prekrasni zadetki, zmago Olimpije prekril manjši madež. Uspeh Ljubljančanov je zaslužen, bili so boljši, a se je ponovno omenjal sodnik. Že znan gost teorij zarote o tem, da možje s piščalko radi pomagajo zmajem do naslovov.
Tokrat bi se lahko dvoboj v Sežani razpletel drugače, če bi Bojan Mertik najprej pokazal na belo točko za Tabor, saj je v prvem polčasu zadišalo po nepravilnem posredovanju branilca Olimpije. Pri rezultatu 0:0. Kakovost zmajev bi v nadaljevanju verjetno prevladala in vodilna ekipa bi se tudi v tem primeru vrnila v Ljubljano s tremi točkami, a vseeno, nikoli ne veš, kaj vse bi se lahko zgodilo.
Ker pa je delivec pravice iz Odrancev razjezil Sežančane, ko ni pokazal na belo točko, le nekaj minut pozneje pa brez oklevanja dosodil 11-metrovko za Olimpijo, so se po družbenih omrežjih spet omenjali očitki o domnevnih privilegijih zmajev pri sodnikih. Čeprav so bili Ljubljančani že tako boljši tekmec.
Škoda, da se je to zgodilo. Ni pravično do igralcev Olimpije, da se vse prevečkrat omenja njihovo odvisnost od najstrožjih kazni. Sploh zato, ker imajo v svojih vrstah odlične posameznike, ki so v Sežani naredili razliko na igrišču in poskrbeli za nekaj vrhunskih zadetkov. Imajo kakovost, ki pa resda še ni na želeni ravni, kakršno bi vodstvo Olimpije pričakovalo za Evropo. Predsednik Milan Mandarić je bil kljub visoki zmagi kritičen do igre zeleno-belih, a na koncu ponavadi štejejo točke, ne vtis. Sploh v boju za naslov. Kaj več o tem, koliko so sposobni zmaji, bo pokazala naslednja tekma, sobotni derbi s Celjem. Po mnenju Anteja Vukušića kar največjim tekmecem za državni naslov.
Olimpijo čaka obračun z moštvom, ki prisega na mlade igralce in letos sploh še ni doživelo poraza. V petek pa so Celjani predstavili še nekaj, kar bi jim lahko olepšalo učinek v nadaljevanju sezone. Začeli so zmagovati tudi takrat, ko ne igrajo najboljše. Knapi nimajo sreče. Jeseni večkrat ni bilo tudi znanja. Točke so zapravljali tam, kjer jim jih ne bi bilo treba. Tokrat so dobro preučili Celjane, bili boljši v prvem delu, a jim to ob odličnem Matjažu Rozmanu ni pomagalo. Spet so (raz)padli, s tem pa se je pomislek o čudežnem obstanku Rudarja - širitve prve lige tako ali tako ne bo - oddaljil še za nekaj svetlobnih let.
Ljubljana bo torej v soboto prizorišče velikega spopada, izpita zrelosti za vodilni dvojec, ki ga bodo z zanimanjem spremljali zlasti v Mariboru. In navijali za štajerske kolege. Vijolice so v Domžalah, kjer so po plemeniti gesti nastopile v svetlomodri opravi, nakazale obrise tistega, kar je samozavestno napovedal Zlatko Zahović. Da bodo vijolice zaradi pravila petih menjav in najdaljše klopi na Slovenskem pometle s tekmeci in do konca sezone prehitele vse, vključno z Olimpijo. Proti Domžalam se je njegova prerokba že uresničila, čeprav do usodnega trenutka, ko je bil Nikola Vujadinović nepreviden z roko, ni dišalo po srečnem koncu za goste.
Nato pa je sledila rapsodija, vijoličasti stroj je začel mleti, takšne zmage, ki so dosežene po trpljenju in preobratu, pa znajo kar najlepše pobožati dušo in dvigniti samozavest. Ravno to pa Mariborčani po popolnem resetiranju, ko v klubu ni več dolgoletnih avtoritet – to je bila prva tekma brez Zlatka Zahovića in Darka Milaniča v tej sezoni - nujno potrebujejo.
Trener Sergej Jakirović za zdaj bolj zaupa starejšim. Čeprav je med tednom hvalil mlade upe, je pomembnost dvoboja s še čim drugim naredila svoje. Takrat se ponavadi več da na izkušnje. Tekmo je začel z ekipo, povprečno staro več kot 28 let. Kaj bi šele bilo, če bi med vratnici postavil mladostnega veterana Jasmina Handanovića, ki pri 42 letih še zdaleč ni rekel zadnje.
Če (še) ne pri Mariboru, pa je mladost na prijeten način v tem krogu prišla na plan pri Olimpiji, Celju in Muri. Pri vodilnih prvoligaših in klubu, ki je po zmagi v Kidričevem tudi prvi favorit pokalnega tekmovanja. Enrik Ostrc je s fantastičnim zadetkom - čez dva tedna bo postal šele polnoleten - opozoril nase in na nadaljevanje Hadžićeve strategije o postopnem vključevanju vse večjega števila nadarjenih mladincev. Celjani so na jubilejni tisoči tekmi v 1. SNL poslali v ogenj najmlajšega debitanta, to je postal Tom Kljun, star komaj 16 let, štiri mesece in sedem dni, s seznama klubskih rekordov pa je odstranil ravno petkovega tekmeca, trenerja knapov Domna Beršnjaka.
Za izvrstno poslanico mladim, ki je v 25. krogu prišla še kako do izraza, je poskrbela tudi Mura. Že v petek je v polnem sijaju zablestel Kai Cipot. Z Ostrcem si delita slačilnico v mladinski reprezentanci. Prvi ima dobre nogometne gene, saj je njegov oče nekdanji reprezentant in ljubljenec navijačev Mure Fabijan Cipot, pri drugem pa je za to, da se je med rokometom in nogometom odločil za drugega, najbolj zaslužen sorodnik Milan Osterc. Da ima nekaj več, je pred leti ugotovil že Oliver Bogatinov, ko ga je iz Hrpelj pripeljal v Koper, zdaj bo naloga novega športnega direktorja Maribora, da v Ljudskem vrtu dobi priložnost čim več upov iz klubskega podmladka. Ker pa je prvotni cilj v tej sezoni vendarle ubranitev državnega naslova, bi se lahko Jakirović na pot podal s preverjenimi imeni, brez večjih eksperimentov. Za zdaj. Če lahko sklepamo po prvi tekmi, to tudi prinaša uspeh. Za nekatere stoji svet na mladih, za nekatere na starejših. Domžale so v tem pogledu izbrale manj posrečeno odločitev.
Če bi bil Maribor še naprej uspešen, bi se lahko pri vrhu še zapletlo, to pa bi bil dodaten užitek za ljubitelje nogometa, ki morajo v tem obdobju malce potrpeti, saj jim vstop na stadione ni dovoljen. To pa je tudi tisto, kar je najbolj zmotilo nogometaše. Nekaj je vendarle manjkalo. O tem, kako močno navijači pogrešajo nogomet, pričajo prizori iz Sežane, Maribora, Kranja, Kidričevega … Številne prižgane bakle, špalirji, neomajna podpora, privrženci Olimpije na Krasu, skriti navijači Mure v kidričevski "šumi" …
Sploh navijači črno-belih so razred zase. Z akcijo, kakršna jim uspeva v zadnjem tednu, so podrli vse rekorde pričakovanj. Kaj bi se lahko šele zgodilo, če bi se danes Mura prebila v finale pokala. To je zagotovo eden najlepših obrazov slovenskega nogometa in dodaten dokaz, da smo vsi skupaj kar tri mesece pogrešali športno razvado. Žal za zdaj ostajamo v naslanjačih pred televizijskimi zasloni, a vseeno. Bolje nekaj kot nič. Veliko bolje. Čeprav bi se lahko ozrli k južnim sosedom, kjer se gledalci vračajo na stadione, kar bo nogometu, ob predpostavki, da zaradi tega ne bo trpelo zdravje, naredilo izjemno uslugo. Potem bo posijalo sonce vsem.
10