NK Maribor
Ponedeljek, 8. 6. 2020, 14.00
3 leta, 10 mesecev
reportaža z derbija brez gledalcev v Domžalah
Duh Zlatka Zahovića na derbiju duhov v Domžalah
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,03
Kako je bilo v Domžalah, kjer so nogometaši Maribora v izrednih razmerah prvič po treh mesecih in predvsem prvič, odkar v klubu ni Darka Milaniča in Zlatka Zahovića, stopili na igrišče, dosegli zmago in uspešno začeli zgodbo, ki jo v Ljudskem vrtu po novem pišeta Sergej Jakirović in Oliver Bogatinov?
To, tako kot tudi preostali štirje v 26. krogu Prve lige Telekom Slovenije, ki se je po 89 dneh vrnila na spored, ni bil navaden obračun. Toliko bolj ne za Maribor. Niti ne zaradi tega, ker je šlo za jubilejno, 1000. tekmo vijoličastih v najboljšem, kar ponuja slovenski nogomet, ampak predvsem zato, ker so Mariborčani v Domžalah dokončno vstopili v novo obdobje.
Po 13 letih Zlatka Zahovića, številnih evropskih podvigih, o katerih smo lahko pred njegovim prihodom le sanjali, in lovorikah, ki jih je v klubske vitrine največ prinesel njegov najzvestejši trenerski sodelavec Darko Milanič, so se Mariborčani predstavili v novi podobi. Z novim trenerjem in novim športnim direktorjem, nad katerima še vedno bedi duh njegovega super uspešnega predhodnika in bo verjetno bedel še nekaj časa.
O tem, kako je bilo in kaj se je dogajalo na igrišču, pozneje. Sprehodimo se najprej skozi protokol, ki ga je moralo v petek, soboto in nedeljo spoštovati pet gostiteljev prvoligaških tekem v Kidričevem, Celju, Sežani, Ljubljani in Domžalah. Nekje bolj, drugje manj rigorozno so se jih držali. Domžalčani zagotovo spadajo med druge.
Enemu izmed novinarjev so namerili 22 stopinj telesne temperature
Potrdilo o opravljenem "pregledu" pred vstopom na stadion.
Tako nogometaši kot peščica tistih, ki smo tekmo spremljali s tribun, smo bili deležni posebnih razmer. Novinarji smo morali pred prihodom izpolniti obrazec, v katerem smo potrdili, da v zadnjih 14 dneh nismo imeli nobenih zdravstvenih težav. Svoje avtomobile smo morali parkirati na drugem mestu kot sicer. Na poročevalska mesta smo prav tako prišli po drugačni poti. Na tribunah je bilo poskrbljeno, da je bila med novinarji ustrezna distanca.
Pred vstopom na tribuno je bilo obvezno razkuževanje, še pred tem so nam izmerili temperaturo. Kako natančne so te meritve, težko trdimo, a zdi se, da ne najbolj. Vsaj glede na to, da smo imeli trije novinarji, ki smo se zvrstili v nizu, povsem enako telesno temperaturo (35,5 stopinje Celzija), in še bolj zaradi tega, ker naj bi enemu izmed predstavnikov sedme sile, ki so bili ob prvoligaških zelenicah dejavni v teh dneh, izmerili temperaturo 22 stopinj Celzija. Pa je menda še vedno živ … Po opravljenih meritvah, ki so jih uspešno prestali vsi, smo dobili potrditev, da smo živi in zdravi tudi mi.
Merjenje telesne temperature pred vstopom na stadion:
S tem pa smo lahko vkorakali pred tribune Športnega parka Domžale, ki so bile tokrat še bolj prazne, kot so sicer. Nogometaši obeh ekip, ki so morali tako kot organizatorji upoštevati kar 15 strani dolga navodila Nogometne zveze Slovenije, so se medtem že ogrevali. Z zanimanjem je marsikdo pogledal v zapisnik in pokukal, kaj na njem vidi.
Mrežo Maribora je zatresel njegov mladinec
Marsikoga je zanimalo predvsem, s kakšno ekipo se bo tekmeca lotil debitant na gostujoči klopi. Ko je Oliver Bogatinov konec marca zasedel pisarno športnega direktorja v Ljudskem vrtu, je napovedal nov, predvsem mlajši Maribor in tako poskušal odstraniti očitek, ki je pogosto letel na račun njegovega predhodnika. Nič od tega. Ko je Maribor 7. marca pred domačimi navijači kapituliral pod napadi ljubljanskega Brava, je bila začetna mariborska enajsterica v povprečju stara 26,8 leta. Tokrat je bila še precej starejša, kar 28,3 leta. Dobro, nov strokovni štab je šele dobro pljunil v roke in prav veliko časa za delo ni imel, tako da je za očitke še prepozno, a vseeno - zanimivo.
Veselje nogometašev Domžal ob vodilnem golu Svena Šoštariča Karića.
Kot je zanimivo in predvsem simbolično to, da je vodilni gol za Domžale zabil prav njegov nekdanji mladinec Sven Šoštarič Karić, ki pa zadetka ni proslavljal. "Predvsem zaradi tega, ker niti nisem vedel, da sem zadel, a moram ob tem vseeno poudariti, da je Maribor moj klub, ki ga bom vedno nosil v srcu," je po tekmi ob novem porazu, a tudi drugem prvenstvenem golu povedal 22-letni sin legendarnega Amirja Karića, ki igra podobno borbeno in z levo nogo, kot je to počel njegov oče. Očitno pa ima tudi nos za gole proti velikanom. Prvenec je namreč vpisal proti Olimpiji.
Kapetan Maribora predlagal, da v posebnih dresih nastopijo še kdaj
Mitja Viler v dvoboju z Arnelom Jakupovićem
Še starejša kot mariborska je bila zasedba Domžalčanov, a kadrovanje tamkajšnjega športnega direktorja je bilo v zadnjem letu tako ali tako povsem zgrešeno in je vplivalo na to, da se Domžale, v zadnjem desetletju sicer zgleden klub, namesto za Evropo borijo za obstanek. Prav Matej Oražem je bil tisti, ki se ga je ob odsotnosti navijaškega vzdušja najbolj slišalo. Predvsem v drugem polčasu je ob vsaki odločitvi glavnega sodnika Mateja Juga, ki je Domžalčane razburil z enajstmetrovko in izključitvijo v 79. minuti, bentil, da se ga je slišalo povsod.
"Njega se sliši vedno. Če so gledalci ali ne," je po tekmi v svojem slogu povedal novi kapetan Maribora Mitja Viler in nekaj besed namenil tudi nevsakdanji barvi športne oprave, v kateri so prvaki pritekli na igrišče. V dresih svetlomodre barve, s katerimi so se poklonili zdravstvenim delavcem, ki so v času pandemije novega koronavirusa opravili veliko delo. "Prav je, da je tako. Na njih in njim podobne bi se morali spomniti večkrat. To so ljudje, brez katerih bi nam bilo vsem skupaj veliko težje. Očitno so nam ti dresi prinesli tudi nekaj sreče. Morda ne bi bilo slabo, če bi jih nosili še kdaj," je še povedal dobro razpoloženi Primorec, ki že vrsto let igra v vijoličasti majici, ter večkrat ponovil, da so skupaj s soigralci pokazali značaj, ko so se sploh prvič letos vrnili po zaostanku in prišli do polnega izkupička. V podobnem slogu je govoril tudi njegov trener.
Domžalčani so igrali z žalnimi trakovi
Črn trak na domžalskem dresu in v ozadju vratar Maribora Kenan Pirić
"Zelo sem zadovoljen. Fantje so pokazali, da so pravi. Imamo nogometaše, ki so v klubu deset let, a so še vedno motivirani, kot da bi igrali prvič. To je to, kar želim videti. To je bil pravi Maribor. Maribor, ki se ne predaja," je po tekmi kar na novinarski tribuni, kjer je v izrednih razmerah potekalo druženje s sedmo silo, povedal Sergej Jakirović in verjetno meril predvsem nanj. Zagotovo tudi na Aleksandra Rajčevića, ki se je v začetno enajsterico Maribora vrnil prvič po oktobru lani in polomu v Sežani. Mladi Hrvat na klopi Maribora, ki je prekinil svoj debitantski urok, je potek tekme spremenil v drugem polčasu, ko je opravil vseh pet menjav.
Zanimivo, njegov kolega na domžalski klopi Andrej Razdrh je po prvi posegel šele po izenačenju Maribora. "Zdaj smo lahko pametni vsi, a kdo ve, kaj bi se zgodilo, če ne bi bilo enajstmetrovke in izključitve," je o tem povedal 43-letni nekdanji trener Olimpije, ki je v Domžale iz Sežane prišel septembra lani, a v zadnjem času z igro in predvsem rezultati svoje ekipe ne more biti zadovoljen. Na zadnjih šestih prvenstvenih tekmah je namreč osvojil pičlo točko.
"Res nismo imeli sreče. Pogosto se vse obrne proti nam. Verjamem, da bo kmalu drugače," je še povedal trener igralcev Domžal, ki so na dresih nosili črne žalne trakove. Prav na dan tekme jih je namreč nepričakovano za vedno zapustil dolgoletni sodelavec Darko Kordež.
Veselje po evrogolu Rudija Požega Vancaša
Evrogol, ki je napovedal sijajno pomlad?
Če bi zmagali, bi tri točke poklonili njemu. Dolgo časa je kazalo, da bo tako. Tudi zaradi izjemne predstave njihovega vratarja Ajdina Mulalića, ki je ustavil nekaj zelo nevarnih strelov, a potem dvakrat klonil. Pri enajstmetrovki Amirja Derviševića, ki se je izkazal za izjemnega jokerja s klopi, in niti pri evrogolu Rudija Požega Vancaša ni mogel postoriti prav veliko.
"Lep gol, dobro sem udaril in žoga je k sreči končala v mreži, a najpomembneje je, da smo zmagali in dali vse od sebe," je večkrat slišane fraze o srcu, ki so ga s soigralci pustili na igrišču, povedal najboljši posameznik prejšnje sezone Prve lige Telekom Slovenije, od katerega v Ljudskem vrtu v drugem delu sezone pričakujejo ogromno. Že na prvi tekmi po koronaprekinitvi je pokazal, zakaj. Gola oziroma evrogola, kakršnega je zabil ob svojem prvem nastopu po trimesečni nogometni izolaciji, pač ne more zabiti kar vsak.
Mojstrovina Rudija Požega Vancaša:
Mariborčani ostajajo na avtocesti
Tako kot vsak nima tako zvestih navijačev, kot jih ima Maribor. Že ob odhodu na tekmo so najzvestejši spremljevalci najbolj trofejnega slovenskega nogometnega kluba, člani organizirane navijaške skupine Viole, svoje fante na pot pospremili s špalirjem in koreografijo, ki so jo ob tem pripravili. Nekaj privržencev nogometa in vsega, kar je vijoličasto, pa se je pojavilo tudi ob stadionu. Vanj niso mogli, a občasno se jih je zaslišalo, ko so navijali. "Tudi zaradi njih smo bili še toliko bolj motivirani," so v en glas po tekmi ponavljali Mariborčani in se podali novim zmagam naproti.
Če želijo na vrhu ujeti Olimpijo in preskočiti Celjane na drugem mestu, bodo morali zmagovati še naprej, a prvi korak so že naredili. Preskočili so Aluminij na tretjem mestu in skočili na stopničke. "Korak za korakom. Počasi," kot je po tekmi mirno povedal njihov trener, ki se delno strinja, da imajo njegovi varovanci zaradi širine igralskega kadra avtocesto do naslova, a ostaja zelo previden. Če malo parafraziramo njegove odgovore, za zdaj še niso na prehitevalnem pasu. Dobro za vse njihove navijače pa je, da v Domžalah niso zapeljali na odstavnega …
Fotogalerija Grega Valančiča (Sportida):
