Sobota, 21. 5. 2022, 22.10
2 leti, 6 mesecev
"Za frizurami in čevlji je epski spopad za državna podjetja in popolno podreditev medijev"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,67
85
"Glede koalicijske pogodbe je približno tako, kot da bi jo pisala grška Siriza, radikalno leva stranka," je dejala Romana Tomc.
"Medtem ko se javnost ukvarja z nepomembnimi stvarmi, kot so frizure in čevlji, se v ozadju odvijajo epski spopadi za prevzem državnih podjetij in popolno podreditev medijev," je v intervjuju za naš portal opozorila evropska poslanka Romana Tomc in dodala, da se "notranja nekonsistentnost prihodnje vlade že kaže, čeprav jo skušajo z nasmeški in izjavami prikriti." Prizanesljiva ni bila niti do novih ministrov, kaj šele do koalicijske pogodbe, v kateri so po njenem mnenju skrajno leve, popolnoma neuravnotežene, gospodarstvu neprijazne in finančno nevzdržne ideje.
Romana Tomc je leta 1994 diplomirala na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Svojo karierno pot je začela na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer je bila zaposlena skoraj deset let.
Nato je prestopila v vrste Združenja delodajalcev, kjer je vodila oddelke za ekonomske zadeve. Sodelovala je tudi v pogajanjih s sindikati. Bila je sekretarka strokovnega sveta za davčno-finančna vprašanja, ki ga je GZS ustanovila v času vlade Antona Ropa, zavzemala pa se je za znižanje davčnih obremenitev.
Od začetka leta 2007 je vodila Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, leto pozneje jo je Vlada Republike Slovenije imenovala za državno sekretarko na istem ministrstvu. Tri leta zatem je vodila Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije.
Leta 2011 je stopila na politični parket in bila na volitvah na listi SDS izvoljena za poslanko v državni zbor. Do leta 2014 je bila njegova podpredsednica. Leta 2014 je bila na listi stranke SDS na volitvah izvoljena v Evropski parlament, kjer je članica poslanske skupine Evropske ljudske stranke. Na volitvah v Evropski parlament leta 2019 je bila ponovno izvoljena. Izbrana je bila tudi za vodjo slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu.
Gospa Tomc, osrednja tema na slovenskem političnem prizorišču je v zadnjih dneh osnutek koalicijske pogodbe.
Glede koalicijske pogodbe je približno tako, kot da bi jo pisala grška Siriza, radikalno leva stranka. Gre za skrajno leve, popolnoma neuravnotežene, gospodarstvu neprijazne in finančno nevzdržne ideje. Ne verjamem, da bo to dokument, na katerem bo dejansko temeljilo delo vlade. Prepričana sem, da se tisti, ki so to pogodbo sestavljali in jo na koncu tudi podpisali, tega tudi sami zavedajo. Obljubljajo, podpisujejo, se sploh ne vznemirjajo, če morajo te obljube prelomiti, še preden se je podpis na pogodbi ohladil. To seveda veliko pove o njih in kaže tudi na odnos do državljanov. V smislu, kaj nam pa morejo. Lahko lažemo, krademo, kadrujemo, si podrejamo medije, mi smo zdaj oblast. To se mi zdi zelo vzvišeno, arogantno in samovšečno.
Kakšno je vaše mnenje o rešitvah, ki jih prinaša?
Preden začnejo delati, najprej potrebujejo medije, še bolj kot pred volitvami, da pokrijejo vsako koalicijsko potezo, pa naj bo še tako nora. To je res njihov ključen cilj, podreditev medijev. In ravno zato poskušajo s spremembo zakona o medijih doseči absolutno oblast na javni televiziji in radiu. Če bi slučajno res uresničili zapisano, potem se nam ne obeta nič dobrega. Sledijo nam novi višji davki, progresivna obdavčitev premoženja pomeni prikrito nacionalizacijo, brutalno poseganje v demokratične procese, kot je na primer odpoklic voljenih predstavnikov. Skratka, popolna podreditev države na vseh področjih. Slišim, da se že oglašajo zdravniki, podjetniki, celo nekateri mediji, ki so se pred volitvami navduševali nad Golobovimi domislicami. Škoda, ker se niso oglasili prej, zdaj je malce pozno. Redki posamezniki bodo privilegirana kasta, preostali bodo živeli po navodilih in v okvirjih, ki jih bo določila vlada. To je po moji oceni popoln recept, da se v tujino odseli še več mladih in da Slovenija v razvoju zastane in nazaduje.
"Če bi slučajno res uresničili zapisano, potem se nam ne obeta nič dobrega. Sledijo nam novi višji davki, progresivna obdavčitev premoženja pomeni prikrito nacionalizacijo, brutalno poseganje v demokratične procese, kot je na primer odpoklic voljenih predstavnikov. Skratka, popolna podreditev države na vseh področjih," meni Romana Tomc.
Kakšna vlada se nam obeta, bolj proevropska, proruska ali probalkanska?
Glede zunanje politike je bilo že v predvolilni kampanji v izjavah vodij sedanjih koalicijskih strank zaslediti veliko naklonjenost ruski politiki. Slovenija je bila pod vodstvom Janeza Janše vodilna in zelo aktivna zagovornica Ukrajine. Z vsemi dejanji smo obsojali rusko agresijo, bojim se, da se bo ta smer močno spremenila. To je prišlo tudi na ušesa mojih kolegov v Evropskem parlamentu, ki se čudijo temu preobratu in me sprašujejo, kaj zdaj to pomeni.
Prihodnji vladni trojček se v javnosti pojavlja z nepopolnimi in zmedenimi sporočili. Kaj menite o tem?
Zanimivo, kako se je Robert Golob lotil sestavljanja vlade. Čeprav bi jo lahko sestavil z enim samim partnerjem, se je odločil, da jih bo v ekipo povabil več. Pa ne samo tiste, ki so dobili zaupanje volivcev, ampak tudi tiste instant stranke, ki so jim volivci odločno pokazali pot iz parlamenta. Golob jih je skozi stranska vrata pripeljal nazaj v vlado. Zagotovo ne zato, ker bi bil tako velikodušen in povezovalen. Jasno je, da je v ozadju zelo premišljena računica, povezana tudi z lokalnimi in evropskimi volitvami. Ni pa povsem jasno, kdo je avtor te računice, kako samostojen je prihodnji predsednik vlade in koliko političnih dolgov mora odplačati. Alenka Bratušek in Marjan Šarec se zavedata, da sta SAB in LMŠ zgodovina in sta za ministrski stolček in še kakšnega zraven pripravljena prodati svoji stranki. Takšna sestava bo prej ali slej povzročila velika notranja trenja. Sodelovati bodo morali ljudje, ki so v preteklosti jasno pokazali, da se med sabo ne prenašajo. Pri tem je razhajanje glede vsebine še najmanj pomembno, ker je tako ali tako nimajo. Edino pomembni so njihovi kapitalski in kadrovski interesi.
Ne glede na vse turbulence, ki bodo potekale znotraj vlade, pa ima koalicija v parlamentu prepričljivo večino, ki jim zagotavlja udobno vladanje. Če bodo tudi mediji prizanesljivi in uslužni in bodo za vsako napako in za vse neizpolnjene obljube našli izgovor v opoziciji, kot že nakazujejo, jim ne bo težko vladati. Vso krivdo bodo preložili na druge, predvsem na opozicijo in nekdanjo vlado. To se že dogaja. Zagotovo so se nekaj glede metanja puške v koruzo naučili tudi od Šarčeve vlade. Zato predvidevam, da bo njihov rok trajanja daljši. Kar zadeva tehnične pogoje za vladanje, imajo vse, nimajo pa vsebine, ki bi zagotavljala nadaljnji razvoj in približevanje Slovenije razvitim demokratičnim državam. Tega na dolgi rok ni mogoče skriti, zato bodo prej ali slej nov obraz zamenjali z novim obrazom.
Velja pa opozoriti, da se, medtem ko se javnost ukvarja z nepomembnimi stvarmi, kot so frizure in čevlji, v ozadju odvijajo epski spopadi za prevzem državnih podjetij in popolno podreditev medijev.
Robert Golob napoveduje številne menjave tudi v vrhovih državnih podjetji in zamenjavo vrha javne RTV Slovenija. Kako je ta cilj videti z evropske ravni?
Evropska unija je trenutno v resnih težavah. Ves čas je na dnevnem redu vprašanje ruske agresije na Ukrajino in njenih posledic. Pričakujemo lahko energetsko in prehransko krizo. Države se seveda najbolj ukvarjajo s tistimi problemi, ki jih imajo doma. Zato bi težko pričakovali, da bodo kolegi iz baltskih držav zelo podrobno poznali trenutno stanje v Sloveniji. Ne glede na to pa so nekatera sporočila prišla do njih, predvsem tista, ki se dotikajo zunanje politike.
Moram reči, da so me hrvaški kolegi spraševali o napovedanih potezah glede odnosov s Hrvaško. Vsi z zaskrbljenostjo spremljajo, kaj se bo v prihodnosti dogajalo, kajti ocenjujejo, da so bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško v času vlade Janeza Janše zares dobri, da so napredovali. Zavedamo se, da imamo nekatere stvari, ki jih moramo v prihodnosti rešiti, vendar smo to reševali na konstruktiven način, predvsem pa v dobro Slovenije. Izsiljevanje glede vstopa Hrvaške v schengen ni dobra pot in se nam zna obrniti v našo škodo.
Kot je povedala Romana Tomc, hrvaški kolegi z zaskrbljenostjo spremljajo, kaj se bo v prihodnosti dogajalo glede odnosov s Hrvaško, kajti ocenjujejo, da so bili odnosi med Slovenijo in Hrvaško v času vlade Janeza Janše zares dobri, da so napredovali.
Je napoved Roberta Goloba, da bo podrl ograjo na meji s Hrvaško, modra?
Gre za populizem. Ocenjujem, da za to potezo v tem trenutku ni prav nobenega razloga. Ne vemo, kaj nas čaka v prihodnosti. Moramo se zavedati, da je bila ograja postavljena z določenim namenom, da zaščiti nenadzorovane in nezakonite prehode meje zunaj uradnih prehodov. Ne nazadnje je bila ograja postavljena v času vlade Mira Cerarja. V tem trenutku imamo ogromno drugih izzivov, s katerimi bi se morala nova slovenska vlada ukvarjati.
Robert Golob je bil v preteklosti velik trgovec z ruskim plinom. Lahko to vpliva na politiko države?
Prav gotovo ima to vpliv. Dobro bi bilo, da tudi nova vlada zadrži začrtano evropsko smer, dobre odnose z vsemi sosedami in da sledi evropski politiki v odnosih z Rusijo. Torej jasna obsodba ruske agresije, podpora evropskim ukrepom v povezavi s sankcijami, kar pomeni tudi prekinitev dobav in trgovanja z Rusijo. Samo z enotnim pristopom do Rusije imamo možnost za zmago.
Nova koalicija ustanavlja pet novih ministrstev k dosedanjim štirinajstim. Kako to razumete?
Inflacija državnega aparata z ustanavljanjem novih ministrstev, uradov, služb, ne da bi sploh za nekatere vedeli, kaj bodo počeli, je popolnoma neodgovorna. Jasno je, da ne gre za vsebino, ampak predvsem za iskanje foteljev za vse, ki so ali še bodo po koncu volitev izstavili svoj račun. Precej nenavadno je, da Slovenija potrebuje več ministrstev kot države, ki so veliko večje od nas.
Je razlog ustanavljanja novih ministrstev predvsem, da se zagotovi ministrstvo za solidarno prihodnost predsedniku Levice Luki Mescu?
Najbrž tudi, ampak gledati gre širši kontekst. Ne samo stolček za Luko Meseca, ampak še za marsikoga drugega. Minister ni edina oseba, ki je zaposlena na ministrstvu, gre za celotne kabinete, za podporne službe, svetovalce. Tudi ministrski kandidati so velika neznanka. Smo najbrž edina država na svetu, kjer bosta v vladi dva nekdanja direktorja policije, kjer naj bi ministrstvo, pristojno za družino, vodil aktivist LGBT, kjer bo finančni minister nekdo, ki se v preteklosti ni ravno izkazal pri finančni sanacij podjetij, ki jih je vodil ... O predvidenih potezah prihodnje vlade, ki bodo stale na stotine milijonov evrov in ogrozile javne finance, ga kot bodočega ministra za finance nismo slišali reči še nič. Ampak po besedah koalicije so to sami strokovni kadri, vključno z dvema nekdanjima predsednikoma vlad in dvema nekdanjima strankarskima kolegicama, ki to nista več. Res pestra družba, v kateri predsednik vlade ne bo imel večine. Pravi, da si bo vzel prvo in zadnjo besedo, kar pomeni, da bo deloval kot popoln avtokrat. Ampak to mu bo uspevalo samo, če ima za vsakega ministra pripravljeno zelo učinkovito palico, s katero ga bo umiril, sicer ga bodo požrli. Notranja nekonsistentnost prihodnje vlade se že kaže, čeprav jo skušajo z nasmeški in izjavami prikriti.
Golob je k sodelovanju povabil tudi Alenko Bratušek in Marjana Šarca, ki nista bila izvoljena v državni zbor. Imata kljub temu dovolj veliko legitimnost, da zasedeta ministrska položaja?
O njuni legitimnosti so se izrekli ljudje na volitvah, niso ju uvrstili v parlament, vendar jih je Golob po neki čudni logiki pripeljal skozi stranska vrata nazaj v vlado. To pomeni zanikanje volje volivcev. Po drugi strani pa lahko razumemo Goloba, da mora plačati nekatere dolgove in povrniti usluge, ki jih je bil deležen med predvolilno kampanjo. Ne nazadnje so te stranke zanj med volilno kampanjo nastavljale hrbet in prav gotovo za to zdaj izstavljajo račun.
Zaradi referendumske pobude bo, kot kaže, vlada prevzela sedanjo ministrsko strukturo, Alenko Bratušek pa nameravajo začasno imenovati za državno sekretarko, dokler zakon o vladi vendarle ne bo spremenjen. Ali podpirate referendum o višanju števila ministrstev?
Opozicija bo uporabila vsa demokratična sredstva, da bi preprečila škodo za državo, zato je ta poteza povsem na mestu. Spomnimo se, kaj je počela opozicija na začetku mandata vlade Janeza Janše. Njihovo obnašanje in spodbujanje uličnih protestov je bilo precej bolj grobo in nedemokratično. Naj ljudje odločijo, kaj si mislijo o tako bogatem birokratskem državnem aparatu, ne nazadnje tudi o tem, da prihajajo nazaj na vodilna mesta ljudje, ko so jim rekli ne.
Kaj pravite na to, da je eden glavnih ciljev nove vlade ukinitev znižanja obdavčitev dohodnine?
To je škodljiv ukrep. Prizadel bo vse, najbolj pa srednji sloj prebivalstva. Način, s katerim na silo poskušajo uničiti oziroma razveljaviti dobre ukrepe, ki jih je za ljudi sprejemala prejšnja vlada, je popolnoma nesprejemljiv. Verjamem pa, da so v veliki zadregi, ker se zavedajo, da ljudje tega ukrepa ne podpirajo, ne nazadnje na to temo tudi Levica ni upala sprožiti referenduma. Vendar je to dolg, ki ga imajo do političnih aktivistov, ki so jim pomagali priti na oblast. Prepričana sem, da bodo s kakšnim manevrom, ki bo seveda medijsko podprt, poskusili iz te zadrege izvleči celo kožo.
Od državnozborskih volitev je minilo že nekaj tednov. V stranki ste verjetno naredili podrobno analizo doseženega rezultata. Kako ga ocenjujete?
Na teh volitvah je s podporo medijev zmagal vzporedni mehanizem, izgubila pa je Slovenija. Ljudje večinoma niso glasovali za, ampak so glasovali proti. Izid je najbrž presenetil vse. Gibanje Svoboda, ki so dobili več, kot so pričakovali, tudi SDS, ki smo dobili manj kot smo pričakovali ter stranke KUL-a, ki so največje poraženke volitev, zame pa je veliko razočaranje tudi slab rezultat Povežimo Slovenijo. Vendar ob dani medijski situaciji desnosredinske stranke niso mogle narediti kaj dosti več od tega, kar so. V ozadju je bil pripravljen popoln načrt prevzema oblasti z absolutno podporo medijev ob asistenci nevladnih organizacij, kar jim je tudi uspelo. Seveda na teh volitvah, tudi ne na prejšnjih in še katerih prej, ni šlo za tekmovanje programov, šlo je za boj za ohranitev monopolov. Vzporedni mehanizem je vključil vse razpoložljive vire. Po dveh letih stalnega metanja polen pod noge vladi, blatenja po medijih, nasprotovanja zakonom, vlaganja interpelacij in kolesarjenja ter po nekaj neuspešnih poskusih so končno našli nekoga, ki so mu z agresivno reklamo in cenzuro poročanja o vseh zadevah, ki bi mu lahko škodovale, vtrli pot do volilne zmage. Voditelji strank KUL-a pa so samo ponižno in vdano sprejeli vlogo druge violine.
Kar pa zadeva prihodnost stranke SDS, se zanjo ne bojim. Smo stranka s tradicijo, z vrednotami, z jasno oblikovanimi stališči, s programom, ki po merilih demokratičnega sveta velja za desnosredinsko usmeritev. Delamo za Slovenijo, za ljudi, za zdravo in ugodno gospodarsko okolje, kjer lahko vsak razvije svoje potenciale. V tridesetih letih smo preživeli vse vrste poskusov uničenja, pa vendar smo obstali in danes imamo v državnem zboru več poslancev kot v prejšnjem mandatu. Smo svobodni, nihče nas ne more zavreči čez noč, ker za nami stojijo ljudje, ne pa strici in tete iz ozadja. Stranka SDS zagotovo še ni rekla zadnje besede.
Kaj so glavni razlogi, da SDS ni uspelo ohraniti oblasti?
Prav gotovo kot glavni razlog vidim izrazito negativno medijsko kampanjo proti ne samo SDS, ampak proti celotni desnosredinski politični opciji. In kot sem rekla, te volitve so zmagali mediji, ki jih desnica žal ni imela na svoji strani. Pa ne bi bilo treba, da gre za desne medije. Vse, kar bi pričakovali, je, da gre za medije, ki poročajo profesionalno in ne navijaško za eno ali drugo stran.
Se tudi v SDS po volitvah dogaja kaj podobnega kot v SD, kjer zaradi nezadovoljstva poteka hud notranji spopad?
Seveda smo v stranki SDS analizirali rezultate volitev. Jasno je, da ne mi ne ljudje ne moremo biti povsem zadovoljni, vendar smo zadovoljni, da smo naredili vse, kar je bilo v naši moči. Vlada je v dveh letih postavila zdrave temelje za nadaljnji razvoj Slovenije. Naši gospodarski in ekonomski rezultati so odlični. V izjemno težkih časih smo napredovali in začeli dohitevati druge države. S tega vidika smo res naredili odličen rezultat. Tudi kampanja ni imela kakšnih bistvenih pomanjkljivosti. Morda bi lahko rekli, da smo se malce počasneje prilagodili novi medijski realnosti, kjer izjemno veliko vlogo igrajo družbena omrežja, pa vendarle v tem trenutku v Sloveniji, v takšni medijski krajini, kot je v Sloveniji, tudi družbeni mediji ne morejo prevladati nad standardnimi, tradicionalnimi mediji, ki sta predvsem radio in televizija.
"Po letu 2008 je prišlo do zamenjave političnih mest med SDS in NSi. SDS se je pomaknila na desno, NSi pa na levo oziroma proti sredini. Z današnjega vidika bi rekel, da je bil ta usodni premik v veliki meri napaka," razmere na desnici ocenjuje politični analitik Aleš Maver. Se strinjate z njegovim mnenjem?
Trdim, da je SDS še vedno najbolj trdna desnosredinska stranka. Če pogledate ukrepe vlade, v kateri je bila SDS vodilna stranka, bi resnično zelo težko trdili, da smo se pomaknili bolj na desno. Kvečjemu obratno, pomaknili smo se bolj proti sredini. Včasih so nam celo očitali, da smo preveč socialni. Na desni sredini nameravamo ostati še naprej. To pomeni, da ostajamo pri tradicionalnih vrednotah, ki jih zagovarjamo ves čas in od njih ne bomo odstopali. Seveda pa se moramo prilagajati tudi novim razmeram v svetu, v Evropi, v državi in naslavljati odgovore na tista vprašanja, ki so v danem trenutku najbolj aktualna. Veliko bomo morali vložiti v ustrezno promocijo, začenši z novimi, modernimi komunikacijskimi potmi. Vendar, kar je bistveno, SDS ostaja trdno na desni sredini, tam je bila in tam bo še naprej.
Z evropskega parketa pa je v zadnjih dneh v Sloveniji odmevalo pismo evroposlancev Irene Joveve (LMŠ), Klemna Grošlja (LMŠ), Ljudmile Novak (NSi), Franca Bogoviča (SLS) in Milana Brgleza (SD) avstrijskim oblastem, v katerem protestirajo proti ponovni uvedbi avstrijskega nadzora na meji s Slovenijo. Zakaj pisma niste podpisali tudi vi?
Izogibam se podpisovanju takšnih pisem, ki so pravzaprav bolj namenjena promociji tistih, ki jih napišejo, kot resnični želji po reševanju problemov. Je pa to seveda zanimivo vprašanje za bodočo ministrico za zunanje zadeve in bi se tukaj raje vprašala, zakaj tega pisma ni podpisala tudi Tanja Fajon.
Septembra nas čakajo še predsedniške volitve. Leta 2017 ste kandidirali tudi vi. Boste tudi letos? Če ne, koga bi si želeli videti na položaju predsednika države?
Ne bom, upam pa, da bodo kandidirali kredibilni kandidati in da bomo imeli Slovenci in Slovenke možnost izbrati dobrega predsednika države. Vsekakor si na tem mestu ne želim kakšnega političnega aktivista, ki mu gre za položaj. Konkretnega imena v tem trenutku nimam. Upam pa, da bo tisti, ki bo na koncu izvoljen, zares izpolnjeval visoke kriterije in merila, ki jih mora izpolnjevati predsednik države, torej da je predstavnik vseh Slovenk in Slovencev.
Ali vidite kakšno možnost, da bi Slovenija prvič v zgodovini dobila desnosredinskega predsednika ali predsednico?
Seveda, bil bi že čas.
85