SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Janez Šušteršič: Prazne obljube, nepremišljeni davki in radikalne ideje

10

termometer

Janez Šušteršič | "Če rečeš, da boš v četrtek ob petih povedal ministre, potem jih v četrtek ob petih povej. Če je mogoče še nekako sprejemljivo, da jih namesto ob petih poveš ob šestih, moraš takrat res povedati vse. In moraš jih imeti na listu, ki ga lahko daš novinarjem. Ves čas nekaj udarniško napovedovati, kot to počne Robert Golob, potem pa ugotavljati, da ti to ni uspelo, in to še preden si sploh imenovan, je zelo slab začetek." | Foto: Bojan Puhek
"Če rečeš, da boš v četrtek ob petih povedal ministre, potem jih v četrtek ob petih povej. Če je mogoče še nekako sprejemljivo, da jih namesto ob petih poveš ob šestih, moraš takrat res povedati vse. In moraš jih imeti na listu, ki ga lahko daš novinarjem. Ves čas nekaj udarniško napovedovati, kot to počne Robert Golob, potem pa ugotavljati, da ti to ni uspelo, in to še preden si sploh imenovan, je zelo slab začetek." Foto: Bojan Puhek

"Mislim, da je osnutek koalicijske pogodbe ekonomsko škodljiv. Ne samo za gospodarstvo, ampak tudi za ljudi. V njem je ogromno stvari, ki bodo zahtevale veliko dodatnih sredstev. Precej je napovedi nekih novih davkov, ki po moje niso premišljeni in ki bodo prizadeli tisti sloj prebivalstva, ki je to vlado izvolil, se pravi neki srednji sloj. Na malo daljši rok pa je to mogoče celo v redu, ker je to zelo transparentna napoved tega, kar je predvsem Levica zagovarjala v zadnjih letih in bo morda pomenilo, da bodo ljudje vendarle začutili sami na sebi, da to niso politike, ki bi jih želeli še kdaj izvoliti," o osnutku koalicijske pogodbe med Robertom Golobom (Gibanje Svoboda), Luko Mescem (Levica) in Tanjo Fajon (SD) pravi ekonomist in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.

Progresivna obdavčitev premoženja, dvig minimalne plače na 800 evrov neto, minimalne pokojnine pa na 700 evrov ter znižanje spodnje meje fonda ur za polni delovni čas na 30 ur tedensko je nekaj najpomembnejših zavez iz osnutka koalicijske pogodbe, ki bo začrtala prioritete prihodnje vlade.

"Manj govoriti in več premišljevati"

"Ekonomsko gledano se mi zdijo najbolj problematične napovedi glede veliko večje javne porabe za celo vrsto področij in nepremišljene obdavčitve. Obdavčiti premoženje na tak način, kot je predlagano, je nekaj, kar je lahko zelo škodljivo, ker bo ljudem samo povedalo, da je treba denar zapraviti, ne pa varčevati ali investirati. Seveda je tukaj tudi spreminjanje zakonov, ki so že uveljavljeni. Vedno se je mogoče pogovarjati o boljšem davčnem sistemu, ampak za to si je treba vzeti čas, ne pa da enostavno rečeš, da bomo neki zakon anulirali, ker nam enostavno ni všeč, ne da bi prej naredili kakšne analize in sploh razmislili o učinkih tega, kar imamo. Treba je manj govoriti, manj napovedovati, hkrati pa več premišljevati in pripraviti rešitve za leti 2023 in 2024. Saj imajo čas, če bodo imeli dva mandata," je osnutek koalicijske pogodbe komentiral ekonomist Janez Šušteršič.

Ivo Boscarol Pipistrel Posel danes Boscarol o načrtih Goloba, Mesca in Fajonove: To je kraja premoženja vseh Slovencev

"Lahko je obljubiti, potem pa se bodo spravili preračunavati in bodo marsikatero obljubo požrli. Tako bo, drugače ne bo moglo biti. V teh pogajanjih očitno ni bilo nikogar, ki bi razmišljal o javnih financah." | Foto: STA "Lahko je obljubiti, potem pa se bodo spravili preračunavati in bodo marsikatero obljubo požrli. Tako bo, drugače ne bo moglo biti. V teh pogajanjih očitno ni bilo nikogar, ki bi razmišljal o javnih financah." Foto: STA

"Tukaj so že začutili, da so šli morda predaleč"

Po njegovih besedah je osnutek škodljiv, saj je v "njem je ogromno stvari, ki bodo zahtevale veliko dodatnih sredstev", pri čemer bi napovedi novih davkov najbolj prizadele srednji sloj prebivalstva. Kljub temu meni, da je to "na malo daljši rok mogoče celo v redu, ker je to zelo transparentna napoved tega, kar je predvsem Levica zagovarjala v zadnjih letih in bo morda pomenilo, da bodo ljudje vendarle začutili sami na sebi, da to niso politike, ki bi jih želeli še kdaj izvoliti".

"Vmes bo veliko razprav, veliko tudi kakšnih nasprotovanj znotraj koalicije. Treba pa je seveda počakati, kaj od tega bo res sprejeto. Verjetno bo spotoma prišlo do kar veliko sprememb. Pri zdravstvu že vidimo, da se popravlja, kar je bilo napisano, še preden je vlada sploh imenovana. To pa popravlja nekdo, ki še ni imenovan za ministra. Tukaj so torej že začutili, da so šli morda predaleč, in mislim, da se bo to zgodilo še na kakšnem področju," je poudaril.

Prostovoljni 30-urni delovnik ni problematičen

Predlog o 30-urnem delovnem tednu se mu ne zdi problematičen, če se lahko podjetja zanj odločijo prostovoljno: "Zdi se mi, da bi to v nekaterih podjetjih morda šlo. To je lahko tudi oblika vzpostavljanja nekih dobrih odnosov med delodajalci in zaposlenimi. Mislim, da bomo tudi vsi priznali, da bi se dalo v šestih urah veliko narediti z mogoče malo višjim tempom kot v osmih. To sicer za industrijska podjetja težko velja, za storitvena pa mogoče kje gotovo. Ampak dokler je to prostovoljno, je to neki vzvod, ki ga lahko podjetja uporabijo, če želijo, če se tako dogovorijo z zaposlenimi, tako da tukaj ne vidim nekega resnega problema."

Kaj pa če bi se za ta korak odločili v UKC Ljubljana, bi to lahko bil problem? "Mislim, da v primeru UKC Ljubljana razmišljajo, kako bi jih prepričali, da delajo 16 ur na dan, ne pa 30 na teden, saj je dogovorjeno, da bodo vsi, ki so zaposleni v državnem zdravstvu, tudi delali samo v državnem zdravstvu in hkrati naredili vse, kar zdaj skupaj naredijo državno, zasebno in tisto vmesno zdravstvo. To samo pomeni, da jih bodo morali nekako prepričati, da bodo v državnem zdravstvu delali ne samo tisti, ki želijo, ampak vsi, ker zdaj popoldne dela nekje drugje tisti, ki to želi in je za to motiviran. Če pa želijo vse oddelati v okviru državnega zdravstva, kot ga imamo zdaj, bodo vsi delali 12 ur na dan," je odgovoril Šušteršič.

Dvig minimalne plače "prazna obljuba"

Glede dviga minimalne plače meni, da se ta že tako dviguje ves čas in je v bistvu že zelo visoka, zato se mu dvig na 800 evrov niti ne zdi tako dramatičen. Ob tem je opozoril, da imamo zakon, po katerem se minimalna plača usklajuje z rastjo cen življenjskih potrebščin in da bo že po tem zakonu minimalna plača kmalu na tem znesku, zato gre po njegovih besedah pri napovedi bodoče koalicije o dvigu minimalne plače za prazno obljubo. 

Kandidat za finančnega ministra je šef uprave Save Klemen Boštjančič. | Foto: STA Kandidat za finančnega ministra je šef uprave Save Klemen Boštjančič. Foto: STA

"Tisti, ki bo minister, o javnih financah ne ve nič"

O dvigu pokojnin na minimalno 700 evrov je povedal: "To je boljši znesek, kot je zdajšnja minimalna pokojnina, s katero ljudje zelo težko preživijo, če nimajo nekega drugega premoženja ali finančnih virov. S tega vidika je težko biti proti, a seveda je treba pokazati izračune. Lahko je obljubiti, potem pa se bodo spravili preračunavati in bodo marsikatero obljubo požrli. Tako bo, drugače ne bo moglo biti. V teh pogajanjih očitno ni bilo nikogar, ki bi razmišljal o javnih financah, in tudi tisti, ki bo minister, o javnih financah ne ve nič. To bo počasi prišlo za njimi."

Robert Golob Novice Ekonomist Kovač o koalicijski pogodbi Goloba, Fajonove in Mesca: To je recept za katastrofo

Šušteršič, ki je kot član Državljanske liste sodeloval v koalicijskih pogajanjih po državnozborskih volitvah leta 2011, je poleg vsebine koalicijske pogodbe komentiral tudi nastajanje nove vladne koalicije. Prepričan je, da bi bilo vsekakor bolje, če bi dobili vlado, kot so bile LDS-ove, ki jih je vodila ena močna stranka, "potem je pa imela z vsake strani parlamenta še recimo po eno stranko, in sicer ne samo zaradi nekega ravnotežja, ampak ker na ta način dobiš tudi širši spekter idej". 

"To je zelo slab začetek"

"Če bi bila v vladi namesto Levice recimo NSi, bi to bilo lahko dolgoročno veliko bolj stabilno. Zdaj bodo pa ves čas prihajale neke radikalne ideje, ki jih bo potem predsednik vlade moral nekako ublažiti, tudi kakšno zavrniti. Za to si je vzel tudi pristojnost. Ampak potem se bo takoj pojavilo vprašanje: 'Kaj pa delamo v tej vladi, če se zadeve, ki smo jih napisali, ne izpolnjujejo?' Glede na to, kakšno članstvo ima Levica, mislim, da se bodo zelo hitro začele zgodbe o tem, ali je za njih smiselno, da vztrajajo v takšni vladi. Potem se zadeve začnejo zapletati. Ne moreš ves čas govoriti, da z nekom ne boš nikoli v življenju sodeloval, potem ga pa povabiti v vlado, ko ti neko drug odide. To pač ne gre. Iz mojih izkušenj v politiki ni nikoli dobro napovedovati, ampak je treba zadeve pripraviti in jih izpeljati," je poudaril in dodal:

"Če dam en preprost primer, ki ga bodo vsi razumeli. Če rečeš, da boš v četrtek ob petih povedal ministre, potem jih v četrtek ob petih povej. Če je mogoče še nekako sprejemljivo, da jih namesto ob petih poveš ob šestih, moraš takrat res povedati vse. In moraš jih imeti na listu, ki ga lahko daš novinarjem. Ves čas nekaj udarniško napovedovati, kot to počne Robert Golob, potem pa ugotavljati, da ti to ni uspelo, in to še preden si sploh imenovan, je zelo slab začetek."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin