SiolNET. Novice Slovenija
5,71

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ekonomist Kovač o koalicijski pogodbi Goloba, Fajonove in Mesca: To je recept za katastrofo

5,71

termometer

Robert Golob |  | Foto:

Ekonomsko gledano je parafirana koalicijska pogodba strank Gibanje Svoboda, SD in Levica veliko bolj leva in manj sredinska, kot bi na prvi pogled odražalo razmerje glasov strank, meni ekonomist Marko Pahor. Pahorjev kolega Mitja Kovač je medtem šokiran in globoko razočaran. Ekonomist Sašo Polanec pa med drugim pozdravlja več sredstev za zdravstvo.

Po Pahorjevih besedah je zelo poudarjena socialna komponenta, pri čemer, kot opozarja, živimo v državi z eno od najvišjih stopenj socialne varnosti in najnižje neenakosti v svetu.

Kar zadeva javne finance, je po mnenju profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete precej nevarnih točk. Omenja uvajanje progresivne obdavčitve premoženja. "Dejstvo je, da je v Sloveniji premoženje proporcionalno podobdavčeno, a progresija pri premoženju je precej unikatna rešitev," pojasnjuje.

Obljube o prenovi sistema plač v javnem sektorju lahko medtem po njegovem mnenju pomenijo hudo obremenitev za proračun, saj take reforme ni mogoče vzdržno izvesti brez znatnega povečanja mase plač, eksplicitno omenjanje "spregledane plačne skupine J" pa da kaže na pomanjkljivo znanje, saj lahko tudi v plačni skupini J plače sežejo do 57. plačnega razreda.

Razveljavitev letos sprejete novele zakona o dohodnini po njegovem mnenju "morda ni nekaj, kar bi res spadalo v koalicijsko pogodbo". Novela je sicer, kot pravi, slaba in ne naslavlja pravih težav, a prava pot bi bila zapis o vnovičnem noveliranju ali spremembi dohodninske zakonodaje.

Reforma pokojninskega sistema je v koalicijski pogodbi dobro zastavljena, a dopušča široke interpretacije, medtem ugotavlja Pahor. Točka o dostojnih pokojninah ima po njegovih navedbah "zanimivo varovalko" v besedni zvezi izpolnitev pogojev finančne vzdržnosti, kar da pušča veliko prostora za interpretacije in morebitne spore v koaliciji. Zelo pa hvali ukrepe za aktivacijo upokojencev.

Glede dodatnih virov za pokojninsko blagajno prek upravljanja državnega premoženja koalicijski pogajalci po Pahorjevem mnenju očitno precenjujejo velikost tega premoženja, saj tudi ob njegovi zelo dobri donosnosti prihodki zadoščajo za manj kot desetino trenutnega primanjkljaja, ki ga v pokojninski blagajni nadomešča proračun.

Spodbudne se mu zdijo zaveze glede spodbujanja podjetništva, čeprav mu ni jasno, na kakšen način in od kod bodo viri financiranja. S stališča stranke Levica se mu odstavki na temo ekonomske demokracije zdijo razumljivi, a ti razumljivo povzročajo tudi strah med podjetniki.

Na področju zdravstva Pahor omenja postopno povečanje obsega javne porabe za zdravstvo na 12 odstotkov BDP. To se mu z vidika javnih financ zdi izjemno visoka in verjetno nerealna številka.

Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec. Novice Različna programska izhodišča nove koalicije: kje se krešejo? #video

Kovač hkrati šokiran in globoko razočaran

Precej močnejši odziv je besedilo koalicijske pogodbe sprožilo pri Pahorjevem kolegu Kovaču. Ta je "hkrati šokiran in globoko razočaran". "Namesto prejšnjega desnega populizma dobivamo zdaj očitno ekstremno levi populizem," ugotavlja.

Predlagana koalicijska pogodba je po njegovem mnenju primer "pravega, sicer popolnoma preživetega, centralno-planskega reguliranja celotnih ekonomskih sektorjev in družbenih sistemov, morebitna uveljavitev takšne koalicijske pogodbe pa je prava receptura za ekonomsko katastrofo".

Koalicijska pogodba se po Kovačevih opozorilih večinoma posveča vseobsežnemu prerazdeljevanju in ekstremnemu povečevanju javnih izdatkov, obsežnemu dvigovanju davkov, reguliranju celotnih gospodarskih sektorjev in družbenih podsistemov, nadaljnjemu nesmiselnemu povečevanju že tako toge delovne zakonodaje ter uvajanju "nekakšnega centralno-planskega državnega zdravstva".

Z vidika liberalnih zahodnoevropskih standardov so takšni načrti bodoče vladne koalicije za Kovača veliko razočaranje, saj pogodba ne posveča skoraj nobene pozornosti izboljševanju poslovnega okolja, zmanjševanju administrativnih bremen ter vsesplošne čezmerne normiranosti, povečevanju produktivnosti in dodane vrednosti ter doseganju vzdržne in vključujoče gospodarske rasti.

Posledice koalicijske pogodbe bodo kmalu vidne

Posledice uveljavitve takšne populistične koalicijske pogodbe bi bile po njegovem prepričanju kmalu vidne v obliki usihanja gospodarske rasti, eksplozije javnega dolga, nadaljnjega povečevanja strukturnih neravnovesij in brezposelnosti, nadaljnjega zaostajanja za najrazvitejšimi državami ter bega možganov in kapitala.

Po besedah ekonomista Polanca pa koalicijska pogodba nakazuje, da naj bi se vloga javnega sektorja v naslednjih letih precej povečala. Ob tem je poudaril, da predvidene napovedi za povečanje izdatkov za zdravstvo, plače, pokojnine, gradnjo stanovanj nakazujejo, da bi se lahko delež izdatkov javnega sektorja približal ali celo presegel 50 odstotkov BDP, kar bi Slovenijo umestilo med države z najvišjim deležem izdatkov v EU.

Ker gre po njegovih besedah pri zdravstvu predvsem za strukturno spremembo, bo financiranje zahtevalo dvig prispevkov in davkov. "Samo za zdravstveno blagajno bi bilo ob povečanju izdatkov za zdravstveno varstvo z 8,5 odstotka na 12 odstotkov potrebno precejšnje povečanje prispevne stopnje, in sicer za več kot polovico, kar bi lahko dvignilo prispevne stopnje od bruto plač z 12,9 odstotka na 19,5 odstotka in znižalo plače za več odstotkov," je prepričan.

Kot drugi razlog za znižanje razpoložljivih dohodkov gospodinjstev je navedel povečanje obdavčitve nepremičnin.

Čeprav bo dvig prispevnih stopenj za zdravstveno zavarovanje zelo verjetno znižal neto plače, pa Polanec pozdravlja zavezo, da bo država namenila več za zdravstvo. "Menim, da je zdravstvo podhranjeno in dvig izdatkov na okoli 10 odstotkov je nujno potreben za skrajšanje čakalnih vrst," ugotavlja.

Če se mu povečanje sredstev za zdravstvo zdi pozitiven ukrep, pa prepoved zdravnikom, da bi popoldne delali v zasebnih ustanovah, vidi kot negativen ukrep, saj bo po njegovem mnenju znižal ponudbo zdravstvenih storitev. Prav tako ne vidi prednosti v ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenosu obveznosti plačila za storitve na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

O napovedani uvedbi enotne minimalne pokojnine medtem profesor ljubljanske ekonomske fakultete pravi, da bi sicer pozitivno zmanjšala dohodkovno neenakost, a hkrati poudarja, da bi pokojnine morale biti odraz preteklih delovnih naporov.

Koalicijska pogodba poudarja tudi gradnjo 20 tisoč državnih najemnih stanovanj, vendar Polanec meni, da bi bilo pomembneje obdavčiti zemljišča, ki so namenjena gradnji, a se ne izkoriščajo za ta namen, ter sprostiti ponudbo zemljišč predvsem v osrednjeslovenski regiji.

Polanec meni še, da koalicijska pogodba v manjši meri naslavlja vprašanja dolgoročnega razvoja. "Slovenija bo postala bolj razvita država, če bo vlagala več sredstev v raziskave in razvoj. Teh je trenutno okrog dva odstotka BDP, moralo pa bi jih biti okrog tri odstotke BDP, kolikor vlagajo najrazvitejše države," je prepričan.

Bojan Kumer Novice Kako je Golobov ministrski kandidat po nenavadnem postopku prišel do poceni stanovanja #video državni zbor Novice Poslanci izredno o višanju števila ministrstev, ne pa še o podreditvi RTVS Robert Golob, Tanja Fajon in Luka Mesec. Novice Podpora Golobu po Ninamedii poletela v nebo Peter Jančič Siol Plus Gospodar medijev Robert Golob

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin