Nedelja, 3. 8. 2025, 18.06
1 ura, 59 minut
Finančna svetovalka Marja Milič: Otroke "okužimo" z bogastvom, že ko jim v zibki prebiramo pravljice

"Naložbenih razredov je veliko, Slovenci pa radi kopičimo denar na banki. Če ga že investiramo, pa je nepremičnina tista, za katero menimo, da je najboljša rešitev," ugotavlja finančna strokovnjakinja Marja Milič.
"Otroke 'okužimo' z bogastvom, že ko jim v zibki prebiramo pravljice. Denimo Sneguljčica je finančna pravljica, ki pripoveduje o tem, da bo prišel neki princ, ki bo ubogo revno dekle rešil bede. Pravljice pogosto učijo tudi, kako so bogati nesramni, arogantni, zlobni. Marsikdo je bil že od malega 'okužen' z mislijo, da nas denar pokvari. Dejstvo pa je, da je denar orodje," pravi Marja Milič, finančna svetovalka, ki ustvarja finančni podkast Money - How. Poudari, da se finančna vzgoja začne doma in da so starši pogosto tisti, ki niso ustrezno opremljeni z znanjem, s katerim bi bolj samozavestno upravljali osebne in družinske finance, kar bi potem lahko naučili tudi svoje otroke.
Učni načrti v slovenskih šolah so sicer vse bolj obsežni, pogosto pa zmanjka prostora za vsebine, uporabne v vsakdanjem življenju. Ena od teh je ravnanje s financami. Mnogi mladi zato v svet odraslosti vstopijo brez osnovnega razumevanja o ravnanju z denarjem, varčevanju, kreditih, obrestih in davkih. Rezultat tega so lahko slabe finančne odločitve, dolgovi, finančna odvisnost od staršev in nezaupanje v lastno zmožnost ravnanja s svojimi financami, kar vpliva na kakovost življenja.
"V splošni populaciji med mladimi načeloma ni zelo velikega zanimanja za spoznavanje osnov osebnih financ in investiranja, mladim se to zdi pretežko ali nedosegljivo, še zlasti dekletom. Res je, da se je zgodila demokratizacija financ in da je investiranje postalo zelo dostopno ter da se o tem precej več govori, a težko prenesemo to zanimanje na celotno populacijo mladih. Na terenu se namreč piše drugačna zgodba," pojasni finančna svetovalka Marja Milič.
Marija Milič je strokovnjakinja na področju osebnih financ, ki se že več kot 15 let ukvarja z investiranjem.
Finančna vzgoja se začne doma in v prvi vrsti se morajo o financah izobraziti starši, poudari Milič. "Poskrbeti morajo, da imajo najprej sami dovolj znanja. Težko je učiti otroke o ravnanju z denarjem, če še sam tega ne znaš. Podobno je pri drugih dejavnostih, verjetno ne učiš otroka igrati tenisa, če ga sam ne znaš igrati."
Kot pravi sogovornica, je največja napaka, ki jo lahko starš naredi, ta, da svoje neznanje in posledično strah prenese na otroka: "Velikokrat slišim od mladih, da so se starši ali stari starši opekli na borzi. To verjetno drži, saj so stavili na eno zelo špekulativno regijo – Balkan, ki je pred finančno-gospodarsko krizo prinašala nenormalne donosnosti, potem pa so tečajnice strmoglavile in vrednost premoženja se je skrčila nekaterim tudi za več kot polovico. Lekcija tu je – ne stavi vse na enega konja, pač pa na več, torej razpršenost naložb."
Milič: Tisti, ki ga razume, bo služil, tisti, ki ne, pa bo plačeval
Zanimanja za ravnanje s financami je sicer precej več, kot ga je bilo pred desetimi ali 15 leti, predvsem se poveča takrat, ko na borzah in kriptotrgih padajo rekordi. Milič opaža, da številni mladi želijo hitro zaslužiti, nekateri stavijo na športne stave in igre na srečo, drugi so stoodstotno izpostavljeni kripto naložbam, tretji nasedejo raznim prevaram. Pomembno vlogo igrajo tudi vrstniki, ki imajo moč, da spodbudijo vsaj k razmišljanju o teh tematikah.
"Največjo 'škodo' po mojem mnenju povzročajo vplivneži, ki pogosto tudi sami niso dovolj finančno pismeni. Številni propagirajo finančne in druge produkte, ne da bi razumeli, kaj vse je v ozadju. Na družbenih omrežjih se denimo pojavlja skupna mladih, ki propagirajo neke AI-investicijske robote in zelo drage izobraževalne programe, češ da lahko brez dela in znanja prideš do lepih zaslužkov, ki sežejo celo do deset tisoč evrov na dan. Tovrstno početje je škodljivo ne samo za žep mladega, ki nasede, temveč tudi za splošno družbo, saj mladi propagirajo idejo, da v življenju ni treba delati, samo usedeš se za računalnik in prekopiraš neke signale, ki jih pošilja nekdo od nekod. Tako se pretvarjaš, da si trgovalec, čeprav je jasno, da nisi. Ne nasedajte!," opozarja sogovornica.
Mladim, ki si težko privoščijo lastno streho nad glavo, svetuje, naj denar raje investirajo na borzi. "Z majhnimi zneski in z izkoriščanjem donosno-donosnostnega računa (compounding – nalaganje donosov) lahko ustvarimo lepe zneske. Če pa denar leži na banki, ker so nas tako učili doma, je iz dneva v dan realno vreden manj zaradi inflacije. Največja težava je ta, da se doma in v šoli ne učimo na praktičnih primerih o obrestnoobrestnem računu, torej compundingu. Tisti, ki ga razume, bo služil, tisti, ki ne, pa bo plačeval, je povedal Albert Einstein. Žal tega računa ne razumejo niti številni odrasli," pojasni Milič.
V financah compounding pomeni obrestno obrestovanje. To je proces, kjer ne le glavna vsota, ampak tudi pretekle obresti začnejo prinašati nove obresti, kar vodi v eksponentno rast premoženja skozi čas.
Nacionalni program finančnega opismenjevanja korak v pravo smer
Vlada je v začetku leta sprejela nov nacionalni program finančnega opismenjevanja, ki bi se po novem začelo že v osnovnih in srednjih šolah. Milič meni, da gre za prvi pomemben korak k večji pismenosti Slovencev.
"Nekaj priložnosti smo sicer imeli, da bi pobližje spoznali obveznice (prek izdaje ljudskih obveznic), a menim, da bi se ministrstvo lahko bolj potrudilo, da bi približalo ta naložbeni razred malim vlagateljem, kar je bilo tudi razvidno iz vpisa. Drugi pomemben korak k finančni pismenosti Slovencev bo uvedba INR – individualnih naložbenih računov. Vendar menim, da bo treba aktivnejše pristopiti k izobraževanju ljudi glede prednosti uporabe teh računov. Tretji pomembni korak pa bo prva izdaja delnic (IPO) Vzajemne, ki bo imela pravzaprav največ malih delničarjev med vsemi delniškimi družbami. To je lahko enkratna priložnost za izobraževanje o delnicah – tako o njihovih prednostih kot o pasteh," je prepričana finančna strokovnjakinja.
