Aktivno državljanstvo
Sreda, 2. 7. 2025, 17.36
6 dni, 15 ur
Tistim, ki so verjeli temu Slovencu, je danes zelo žal
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,85
Andrej Bohinc je o projektu Magnetih še v začetku junija predaval v Tirani, kjer naj bi projekt dobil nov zagon.
Mnogi na kriptosceni so ljudi opozarjali, naj ne nasedejo novemu kriptoprojektu Magnetix, ki ga je v javnosti promoviral domnevni naložbeni svetovalec Andrej Bohinc. Ta je obtožbe in opozorila o piramidni oziroma tako imenovani pump and dump shemi sprva zavračal, ko pa so iz projekta izpuhteli še zadnji evri naivnih vlagateljev, je spletno stran projekta, z njim povezano dokumentacijo in profile na družbenih omrežjih izbrisal in ljudi pustil v obupu. "Zagrozili so mi s kazensko ovadbo, tašča je nezaželena v domu, grozi ji odpoved, / .../ prodal sem vse MAG in dobiček. V minusu sem za več kot štiri tisoč evrov, doma imam cel kaos," je zapisal eden od opeharjenih vlagateljev, ki je o sodelovanju v projektu očitno prepričal še širše sorodstvo. Izvedeli smo, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev primer predala tudi policiji.
Kriptokovanec Magnetix (MAG) je na priljubljenem blockchainu Solana ekipa ustvarila 27. februarja, a priprave na zagon projekta so stekle že konec januarja, ko so ustvarili profile na družbenih omrežjih, registrirali domeno spletne strani in objavili prvi posnetek na YouTubu.
Trgovanje s kovancem Magnetix je steklo 1. marca. Bohinc je nepoučene vlagatelje vabil z visokoletečimi neumnostmi, da imajo priložnost investirati v slovenski bitcoin, katerega vrednost lahko poleti v nebo. Eden od zgodnjih ciljev je bil na primer ta, da bi tržna kapitalizacija kovanca (zmnožek vrednosti kovanca in števila izdanih kovancev) dosegla milijardo evrov.
Evroreligijski meme žeton
Hiter dvig vrednosti naj bi bolj kot na ekonomsko-tehnoloških temeljih slonel na domala religioznih osnovah. "Magnetix je evro-religijski meme žeton, zgrajen na verigi Solana, zasnovan za združevanje decentraliziranih financ, digitalne kulture in ekonomije, ki temelji na veri in prepričanju. Navdih črpa iz zakona privlačnosti in spodbuja kolektivno prepričanje kot gonilno silo finančne in družbene rasti. Projekt uteleša idejo, da misli oblikujejo resničnost," so zapisali na zdaj že ukinjeni spletni strani.
Zgodbo Bohinca o tem, zakaj bo kovanec Magnetix dosegel nesluteno vrednost, lahko poslušate v spodnjem videoposnetku od 26. minute dalje:
Pod videom se je nabralo tudi že nekaj jeznih komentarjev.
Klasika: vrh in nato strmoglavljenje
Pravljice o milijardni tržni kapitalizaciji se seveda niso uresničile, kovanec Magnetix je na vrhuncu za hip dosegel vrednost tri cente in s tem tržno kapitalizacijo približno 30 milijonov evrov.
Ob tem je treba poudariti, da je v razmerah zelo omejenega trgovanja z manipulacijami razmeroma enostavno za kratek čas doseči izjemen dvig vrednosti kriptovalute, privabiti nove vlagatelje, ter nanje po vnaprej pripravljenem scenariju preložiti drastično strmoglavljenje cene kovanca, ki neizogibno čaka take vrste projektov. V kriptožargonu so to tako imenovani pump and dump projekti, pri katerih peščica insajderjev zasluži na račun naivnih vlagateljev.
"S fantom sva pravkar dobila otroka in vse prihranke sva vložila v žetone MAG ter kovance še vedno hraniva, ne da bi jih prodala, ker sva v veliki izgubi. /.../ Razmišljamo o tem, da bi o naših finančnih izgubah poročali enoti za finančni kriminal Interpola in lokalni policiji, da bi lahko povrnili svoja sredstva", je na družbenem omrežju Facebook napisala ena od obupanih vlagateljic, ki ji najbrž še ni jasno, da se je ujela v klasično kriptopast.
V Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), kjer so prijavo o domnevnih finančnih malverzacijah v povezavi s kriptovaluto Magnetix prejeli konec maja, pravijo, da primer še preučujejo in zbirajo vse relevantne informacije. Ker iz informacij, ki so jih pridobili, izhaja, da bi lahko šlo za kaznivo dejanje goljufije, v katero je vpletenih več oseb, oškodovanih pa več vlagateljev, so zadevo odstopili Generalni policijski upravi v nadaljnje reševanje. "Če bomo ugotovili, da gre za kršitev predpisov s področja ATVP, bomo zoper odgovorne osebe ukrepali, poudarjajo.
Ob tem vnovič opozarjajo, da so naložbe v kriptosredstva in uporaba kriptostoritev zelo tvegani. Na to so že večkrat opozorili javnost, objavili so tudi opozorila evropskih finančnih nadzornikov in informativno zloženko.
Pravijo še, da so v več objavah opozorili, da gre špekulativne naložbe, ki so, predvsem zaradi visoke volatilnosti, visoko tvegane. "Takšne naložbe so lahko še posebej tvegane za male vlagatelje, predvsem tiste, ki ne poznajo vseh značilnosti kriptovalut in/ali nimajo zadostnega predznanja s področja financ in tehnologije, na katerih temeljijo kriptovalute. Zato te naložbe niso primerne za varčevanje."
Čeprav kriptovalute v splošni javnosti veljajo za mokre sanje goljufov, je tehnologija v njihovem ozadju transparentna in pregledna, ker se zgodovine in transakcij ne da izbrisati, pa je mogoče prevare hitro razkrinkati. Kdor bi se rad poglobil v zgodovino kovanca Magnetix, si lahko prebere to analizo.
Njena osnovna ugotovitev je, da je trgovanje z Magnetixom manipulirala peščica denarnic, na katere so že pred začetkom trgovanja prenesli kar tretjino vseh kovancev brez kakršnihkoli omejitev pri prodaji.
Drama na Vranskem: zaigrano ali resnično
Pravljica z Magnetixom se je končala 2. aprila, ko je cena kovanca v dveh dneh strmoglavila za 75 odstotkov. Drama na menjalnicah sovpada s predstavitvijo Magnetixa v hotelu Grof na Vranskem, kjer je slovenski internetni vplivnež Aleksandar Repić z ekipo poznavalcev trga kriptovalut Bohinca obtožil prevare. Vnel se je spor, ki se je stopnjeval tudi do fizičnega nasilja, varnostniki pa so na dogodek poklicali policijo.
O dogodku smo pisali v spodnjem članku.
Na forumih s kriptovalutami se sicer pojavljajo tudi teorije, da je bil dogodek zaigran, saj bi ga lahko Bohinc izkoristil za hiter finančni umik iz projekta, padec vrednosti Magnetixa pa bi lahko nato pripisal paniki, za katero naj bi bili krivi Repić in njegovi sodelavci. Kar se je tudi zgodilo, o čemer pišemo na koncu članka.
Ali je res, da je bil dogodek na Vranskem zaigran, verjetno ne bomo izvedeli nikoli. Dejstvo je, da je vrednost Magnetixa od tega dogodka šla samo navzdol in da danes znaša le še 0,03 centa, tržna kapitalizacija pa je zgolj 280 tisoč evrov. A dejansko ti kovanci niso vredni več nič, saj z njimi praktično ne trguje.
Po analizi trgovanja in transakcij z Magnetixom naj bi lastniki insajderskih denarnic (te so anonimne in ni mogoče ugotoviti, ali je z vsemi povezan Bohinc) do 13. aprila s preprodajo zaslužili več kot 500 tisoč dolarjev (428 tisoč evrov), verjetno pa še kaj več, saj se je še nekaj tednov za tem s kovancem ob sicer skromnem prometu še trgovalo.
Prva opozorila v medijih, da je s projektom verjetno nekaj narobe, so se pojavila šele konec maja. V oddaji Koda na RTVS je več strokovnjakov posvarilo, da ima projekt trhle osnove in da začetna porazdelitev kovancev nakazuje na to, da bodo nepoučeni vlagatelji verjetno ob ves denar. Bohinca na snemanje oddaje kljub drugačnim zagotovilom ni bilo.
Kovanec naj bi predstavljal grožnjo obstoječim strukturam moči
Raje se je še pred objavo prispevka razpisal na svojem profilu na Facebooku, kjer je opozoril, da bo "namesto pričakovane poglobljene analize inovativnega projekta, ki bi osvetlila njegov potencial in tehnične vidike, vse kaže oddaja del širše medijske kampanje, usmerjene v diskreditacijo in marginalizacijo projekta. Takšna praksa ni nova in odpira vprašanja o vlogi javnega medija kot nepristranskega poročevalca, še posebej v kontekstu zgodovine, ko je RTV Slovenija v nekaterih primerih bodisi zamolčala bodisi površno obravnavala resne gospodarske in politične škandale".
Magnetix naj bi po Bohinčevem mnenju za tarčo na RTV vzeli, "ker predstavlja grožnjo obstoječim strukturam moči, saj promovira decentralizirane finančne modele, ki zmanjšujejo odvisnost od tradicionalnih institucij".
Po brutalnem padcu vrednosti je do konca maja trgovanje z Magnetixom povsem zamrlo, s tem ko so se začela množiti opozorila in pričevanja o prevari, so vse redkejše postajale tudi Bohinčeve objave o projektu.
Ena zadnjih iz začetka junija se nanaša na to, da naj bi novo zagon projekt doživel v Albaniji, kjer ga je predstavil na Tech Crypto konferenci v Tirani.
Ugasnil spletno stran, izbrisal ključni dokument, umaknil objave
A še isti mesec je nato Bohinc ugasnil Magnetixovo spletno stran, izbrisal tako imenovani white paper (nekakšen poslovni načrt oziroma akt o ustanoviteljstvu kriptovalute) in objave na Magnetixovih družbenih omrežjih, vključno s posnetki na YouTubu.
Zadnjič se je za medije oglasil konec junija, ko je Slovenskim novicam poslal odgovor na članek o prevaranih vlagateljih, v katerem je za padec vrednosti kovanca Magnetix okrivil Repića, ki naj bi se ga najprej lotil dogodku na Vranskem, nato pa še z objavami na svojih družbenih omrežjih.
"Posledično so imetniki kovanca začeli panično razprodajati svoje žetone Magnetix, kar je vplivalo na drastičen padec njegove vrednosti, kot to velja za vsak vrednostni papir ali dobrino na trgu v situaciji, ko je prodaja večja od povpraševanja. Sam sem vlagatelje poskušal miriti in jih svariti, naj ne nasedajo provokacijam in blatenju mojega imena v medijih, saj ne gre samo za moj, ampak tudi za njihov projekt, vendar na njihovo obnašanje več kot toliko nisem mogel vplivati," je za Slovenske novice zapisal Bohinc.
Samooklicanemu finančnemu svetovalcu, ki je bil tudi eden glavnih promotorjev zloglasne piramidne sheme OneCoin pri nas (več o tem smo pisali tukaj), smo poslali več vprašanj, predvsem o tem, zakaj briše sledi za projektom, a nanje ni odgovoril.
