Petek, 19. 9. 2025, 13.45
1 ura, 36 minut
Rešilna bilka za Evropo? Prihaja švicarski ubijalec dronov.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,61
Ukrajinci bodo do konca leta dobili prve skyrangerje. V vrsti za nakup pa stojijo še druge države.
Droni so poceni orožje, ki se množično uporabljajo, zaradi česar je s trenutnimi sistemi zračne obrambe težko popolnoma uničiti roje napadalnih dronov. Poleg tega so sistemi zračne obrambe, ki se uporabljajo za uničevanje dronov, zelo dragi. Zdaj iz Švice prihaja orožje, ki je že dobilo vzdevek ubijalec dronov. Gre za skyrangerje, ki uničujejo drone s svojimi hitrostrelnimi topovi.
V začetku septembra, tik pred začetkom glavne faze zdaj že uradno končane rusko-beloruske vojaške vaje Zahod 2025, je proti Poljski poletel roj dronov. Vsaj 19 (po nekaterih podatkih je bilo njihovo število 24) domnevno ruskih dronov je poljske zračne sile ujelo popolnoma nepripravljene. Poljaki – pravzaprav naj bi večino dela opravila nizozemska prestrezna letala – so sestrelili le štiri drone.
Velika vrzel na vzhodnem krilu Nata
Če so Rusi namenoma v okviru vaje Zahod 2025 preizkušali Natovo zračno obrambo, potem so lahko ugotovili, da so na vzhodnem krilu Nata velike vrzeli.
Droni, ki so prvič igrali veliko vlogo v azerbajdžansko-armenski vojni jeseni 2020, so v vojni v Ukrajini skorajda glavno orožje, ki ga uporabljata obe strani. Rusi jih poleg raket in manevrirnih izstrelkov uporabljajo za napade na vojaške in civilne infrastrukturne cilje, pa tudi za načrtno teroriziranje civilnega prebivalstva.
Rusi krepijo napade z droni
Ukrajinci pa množično uporabljajo drone tudi zato, ker imajo na fronti na voljo manj vojakov kot Rusi.
Rusi krepijo napade z droni in s tem načrtno izčrpavajo ukrajinsko zračno obrambo.
Rusija se vse bolj zanaša na napade dronov oziroma brezpilotnih letalnikov (Rusija tudi načrtno širi proizvodnjo dronov). Samo julija letos je ruska vojska po ukrajinskih podatkih izstrelila proti Ukrajini 6.129 dronov tipa šahed, kar je 14-kratno povečanje v primerjavi z julijem 2024.
Ukrajinske težave z uničevanjem dronov
Ukrajina je zato boj proti dronom tipa šahed postavila za osrednjo prednostno nalogo v svoji obrambni strategiji za leto 2025, piše ukrajinski medij Kyiv Independent.
Napadi z droni so velika težava za ukrajinsko zračno obrambo. Dragi sistemi, kot so norveško-ameriški nasams, nemški iris-T ali ameriški patrioti, lahko zlahka sestrelijo drone, vendar ima njihova uporaba v ta namen eno veliko pomanjkljivost – stroške.
Velika razlika v ceni med dronom in raketami
Dron šahed je poceni orožje. Iranci ga v tujino prodajajo za približno 164 tisoč evrov, šahedi, ki jih po iranski licenci izdelujejo Rusi, pa Moskvo stanejo le od okoli 8.500 do 42 tisoč evrov.
Medtem ko so droni dokaj poceni, so rakete za njihovo uničevanje zelo drage. Na fotografiji je norveško-ameriški sistem nasams.
Na drugi strani ena raketa nasam stane od 510 tisoč do 850 tisoč evrov. Raketa patriot stane skoraj 3,4 milijona evrov, za relativno poceni raketo iris-T pa je še vedno treba odšteti 382 tisoč evrov.
Ukrajinske improvizacije s težkimi mitraljezi
Ukrajina se zanaša tudi na cenejše sisteme, kot je nemški protiletalski oklepnik gepard, in na improvizirano obrambo pred droni s težkimi mitraljezi kalibra 50 milimetrov, ki so namaščeni na tovornjak. A to še vedno ni dovolj za popolno obrambo pred droni.
Zdaj Ukrajinci veliko upanja polagajo v švicarskega ubijalca dronov z imenom skyranger. Orožje izdeluje švicarsko podjetje Oerlikon, ki je del nemškega koncerna Rheinmetall. Prve skyrangerje naj bi Ukrajinci dobili do konca letošnjega leta.
Sistem je mogoče namestiti tudi na druga oklepna vozila
Sistem, ki ga lahko namestijo tudi na tanke leopard in nekatera druga oklepna vozila, lahko zavaruje območje velikosti 4 × 4 kilometre in zagotavlja popolno zaščito pred grožnjami brezpilotnih letalnikov, je za nemško televizijo ZDF dejal vodja Rheinmetalla Armin Papperger.
Prikaz zmogljivosti skyrangerja:
Osrednji del skyrangerja je hitrostrelni top. Obstajata dve različici topa – prva ima doseg tri tisoč metrov, druga štiri tisoč metrov. Za odkritje dronov sistem uporablja napredne senzorje in radarje, ki usmerjajo top. V eni minuti lahko top – glede na različico – izstreli do tisoč oziroma 1.250 izstrelkov na minuto.
Oblak volframovih drobcev
Ključno pa je strelivo. Topovski izstrelki ne zadenejo neposredno cilja, tj. drona, ampak eksplodirajo, tik preden ga dosežejo. Ob eksploziji izstrelka se sproži roj okoli 150 podizstrelkov oziroma drobcev, izdelanih iz volframa. Ti potem uničijo cilj. Papperger trdi, da skyranger 100-odstotno zanesljivo uniči dron.
Poleg tega je skyranger tudi – kar zadeva razmerje med ceno napadalnega drona in ceno njegovega uničenja – cenovno zelo ugoden. Skyrangerjevo uničenje drona stane nekaj več kot 3.400 evrov, kar je manj kot stanejo najcenejši droni, piše Kyiv Independent.
Rheinmetall širi proizvodnjo ubijalcev dronov
Po Pappergerjevih besedah lahko Rheinmetall trenutno proizvede od 70 do 100 enot na leto in načrtuje širitev proizvodnje na 200. V Zürichu načrtuje Rheinmetall podvojitev delovne sile in ustvarjanje približno 600 novih delovnih mest, piše švicarski medij Watson.
Skyrangerje izdeluje švicarsko orožarsko podjetje Oerlikon, ki je del nemškega orožarskega orjaka Rheinmetall. Ker Švica kot nevtralna država ne prodaja orožja stranema v ukrajinsko-ruski vojni, bodo skyrangerje, ki jih bo Rheinmetall dostavil Ukrajini, izdelovali v drugi državi.
Ukrajina bo letos prva država, ki bo prejela skyrangerje. Ker zaradi svoje nevtralnosti Švice ne izvaža orožja v Ukrajino, ti skyrangerji verjetno ne bodo izdelani v Švici.
Velika vrsta za skyrangerje
Zaradi zgoraj omenjenega ruskega napada z droni na Poljsko pa se je povečalo zanimanje za skyrangerje tudi iz drugih držav. Nemška vojska je najprej naročila 19 sistemov z možnostjo nakupa še dodatnih 30.
Rheinmetall zdaj celo pričakuje, da bo Nemčija do konca leta naročila okoli 600 skyrangerjev. Veliko naročilo bo skupaj stalo približno osem milijard evrov. Naročila so oddale tudi Avstrija, Danska, Madžarska in Nizozemska. Po napadu z droni, ki so pokazali šibkost poljske zračne obrambe, se je na Rheinmetall obrnila tudi Poljska.
