Torek, 7. 9. 2021, 22.17
3 leta, 2 meseca
Kdo so ljudje, ki bodo odločali tudi o prihodnosti Slovenije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,98
16
Na letošnjih nemških zveznih volitvah, ki bodo 26. septembra, bo imelo volilno pravico 60,4 milijona nemških državljanov.
Stranka SPD, ki vodi v anketah pred nemškimi volitvami, je stranka z močno podporo med volivci s priseljenskimi koreninami. CDU/CSU ima še vedno največ podpore med upokojenci, katoliškimi volivci in najpremožnejšimi Nemci, Zeleni pa so stranka uradnikov, visokokvalificiranih delavcev in študentov.
Nemci bodo 26. septembra na nemških zveznih parlamentarnih volitvah izvolili nov sklic bundestaga. Ta bo nato – po oblikovanju nove vladajoče koalicije – izvolil novega kanclerja, ki bo na čelu Nemčije zamenjal krščansko demokratko Angelo Merkel.
Vpliv nemških volitev na Evropo
Glede na to, da je Nemčija najpomembnejša članica EU in tudi gospodarska lokomotiva stare celine, bodo te volitve zelo pomembne tudi za druge evropske države, torej tudi za Slovenijo. Po zadnjih anketah se zmaga nasmiha socialdemokratom, saj je njihov Olaf Scholz še najboljši med tremi dokaj povprečnimi kanclerskimi kandidati, ki jih imajo letos na izbiro nemški volivci.
Po zadnji anketi javnomnenjske agencije Insa, ki je bila objavljena 6. septembra, bi za Scholzovo SPD volilo 26 odstotkov volivcev, za CDU/CSU (njen kanclerski kandidat je Armin Laschet) pa 20,5 odstotka. Sledijo Zeleni s kanclersko kandidatko Annaleno Baerbock (15,5 odstotka), liberalna FDP (12,5 odstotka), AfD (11 odstotkov) in Levica (6,5 odstotka).
Korenit zasuk na levo?
Kakšna bo nova vladajoča koalicija, se še ne ve. V primerjavi z dozdajšnjo veliko črno-rdečo koalicijo bi bila najbolj "prevratna" tako imenovana rdeče-rdeče-zelena koalicija. Torej koalicija med SPD, Zelenimi in Levico. S tem bi Levica, ki ima delno korenine tudi v nekdanji vzhodnonemški komunistični partiji, prvič v svoji zgodovini postala del nemške zvezne vlade.
V Nemčiji živi več kot 21 milijonov upokojencev, ki so seveda zelo pomembna volilna skupina. V tej skupini sta najmočnejši CDU/CSU in SPD.
Glede na to, da nemški volivci zaradi politične in gospodarske teže svoje države v veliki meri odločajo tudi o prihodnosti celotne stare celine, si poglejmo, kakšne so volilne baze posameznih nemških strank. Podrobneje se je nedavno o tem razpisal švicarski Neue Zürcher Zeitung (NZZ).
Velike spremembe v zadnjih desetletjih
Podatke je švicarski časnik našel v vsakoletni raziskavi Podatki socialno-ekonomskega panela (SOEP), ki jo od leta 1984 opravljajo sodelavci berlinskega Nemškega inštituta za gospodarske raziskave (DIW). Zadnji podatki so iz leta 2019, najstarejši iz leta 1984.
Ti podatki kažejo, da se je v Nemčiji volilna naklonjenost med posameznimi družbenimi skupinami v zadnjih tridesetih letih precej spremenila. Tako se je na primer vse do začetka 21. stoletja tretjina nizkokvalificiranih delavcev nagibala k desnici, dve tretjini pa k levici. Večinoma so volili levosredinsko SPD. Od takrat pa je zvestoba delavskega sloja tej stranki strmoglavo padla, od česar imata največ koristi protimigrantska AfD in radikalna Levica.
Študenti nekoč najbolj podpirali CDU/CSU, zdaj Zelene
Nasploh imata AfD in Levica veliko privržencev med nizkokvalificiranimi delavci in brezposelnimi. Za razliko od AfD pa ima Levica tudi solidno podporo med študenti. Tudi v tej družbeni skupini so se zgodile velike spremembe pri volilni izbiri, saj nove generacije študentov volijo drugače kot prejšnje.
Univerzitetna središča so v zadnjih letih postala politične trdnjave Zelenih.
Leta 1984 je tako večina študentov v takratni Zahodni Nemčiji volila CDU/CSU. A ti časi so minili. Še zlasti po letu 2015 je CDU/CSU izgubila veliko podpornikov med študenti. Zdaj je tako med študenti na prvem mestu stranka Zelenih. Ti so po podatkih iz leta 2019 – na prvi pogled morda presenetljivo – najmočnejša stranka tudi med brezposelnimi.
Zeleni – stranka uradnikov oziroma uradnic
Zeleni so se po SOEP 2019 tudi najboljše odrezali med visokokvalificirani delavci in med uradniki, to je zaposlenimi v javnem sektorju. Na drugem mestu med uradniki je CDU/CSU. Ta je po raziskavi na prvem mestu med volivci iz vrst samostojnih poklicev in samostojnih podjetnikov.
CDU/CSU je volilna izbira številka ena tudi med upokojenci. Druga najbolj priljubljena stranka med upokojenci so socialdemokrati. Za SPD zadnja leta nasploh velja, da so zdaj bolj kot ne upokojenska stranka, saj jim je podpora v skupini volivcev, ki so stari 66 let in več, precej manj upadla kot na primer v skupini volivcev, ki so stari do 34 let.
CDU/CSU prva tako med najbolj premožnimi …
Velike razlike med letoma 1984 in 2019 so tudi pri izobrazbi. V preteklosti so volivci s končano srednjo šolo večinoma volili leve stranke, tisti s končano univerzo pa so pogosteje volili desne stranke. A že od 90. let naprej imajo leve stranke večino med univerzitetno izobraženimi volivci.
Med najbolj premožnimi Nemci ima največ volivcev Unija CDU/CSU. Ima pa Unija med vsemi nemškimi strankami najbolj enakomerno podporo v vseh dohodkovnih skupinah. Za Zelene in FDP je značilno, da podpora narašča s premožnostjo volivcev, pri Levici in AfD pa je ravno obratno.
V skupini volivcev, ki imajo največje dohodke (zgornjih dvajset odstotkov), je najmočnejša CDU/CSU, tik za njimi so Zeleni. Ta stranka je v zadnjih letih postala stranka tistih, ki veliko zaslužijo. Še pred leti so imeli Zeleni enakomerno podporo v vseh dohodkovnih skupinah.
… kot med najmanj premožnimi
CDU/CSU je na prvem mestu tudi v skupini volivcev z nizkimi dohodki (spodnjih dvajset odstotkov), na drugem mestu je SPD. Gledano po političnih taborih so v skupini zgornjih dvajsetih odstotkov leve in desne stranke enako močne, v skupini spodnjih dvajsetih odstotkov pa imajo nekaj več volivcev leve stranke.
V 80. letih so bile ženske malce bolj naklonjene CDU/CSU kot zdaj, čeprav je Unija še zdaj na prvem mestu med volivkami. Zelo so se med volivkami v zadnjih letih okrepili Zeleni. Če gledamo politična tabora nasploh, se nekaj več kot polovica žensk nagiba na levico, obratno pa je med volivci, kjer imajo desne stranke malce več kot polovično podporo.
Moški AfD in ženski Zeleni
Zelo moška stranka je AfD, ki jo voli približno trikrat več moških kot žensk (ta trend se je začel z migrantsko krizo leta 2015). Na drugi strani imajo Zeleni precej več volivk kot volivcev.
V vzhodnih deželah, ki so bile nekdaj del komunistične Vzhodne Nemčije, zelo veliko volivcev voli stranki z desnega in levega roba nemškega parlamentarizma – AfD in Levico.
Razlike so tudi med nemškimi volivci z vzhoda in zahoda države, če opazujemo naklonjenost posameznim strankam. Tako so Zeleni stranka, ki je precej bolj priljubljena na zahodu kot vzhodu države. Nekoč je bilo ravno obratno: po združitvi Nemčije so imeli Zeleni več podpore na vzhodu, na ozemlju nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije. Od leta 1999 naprej Zeleni izgubljajo volivce na vzhodu in se krepijo na zahodu.
AfD in Levica z visoko podporo na vzhodu Nemčije
Več podpore na zahodu kot na vzhodu imajo tudi CDU/CSU, SPD in FDP. Ravno obratno je pri AfD, ki je po SOEP 2019 na vzhodu države nekajkrat bolj priljubljena kot na zahodu. Še bolj to velja za Levico. Gledano po političnih taborih imajo tako na vzhodu kot zahodu leve stranke malenkost več naklonjenosti kot desne.
Tradicionalno sta CDU in CSU stranki podeželja. Ker pa SPD na račun Zelenih izgublja mestne volivce (leta 2019 je bilo v mestih prvič več volivcev Zelenih kot SPD), je CDU/CSU v mestih postala volilna izbira številka ena. Je pa treba upoštevati, da je bila zadnja raziskava SOEP opravljena leta 2019, ko so bili Zeleni bolj priljubljeni kot SPD. Morda je razmerje moči zdaj pred volitvami drugačno.
Vsak drugi katolik za CDU/CSU, protestanti razdrobljeni
Nemčijo je šestnajst let vodila protestantska krščanska demokratka. Kljub temu ima CDU/CSU še vedno občutno več volivcev med katoliki kot med protestanti. Kot piše NZZ, so protestantski volivci politično bolj pluralni, zato je njihova volilna naklonjenost bolj razdrobljena na več strank.
Katoliška cerkev je imela konec leta 2020 v Nemčiji 22,2 miljona pripadnikov (26,7 odstotka prebivalstva). Protestantov je bilo 20,2 milijona (24,3 odstotka prebivalstva). Število muslimanov je bilo leta 2019 okoli 5,5 milijona (okoli 6,5 odstotka prebivalstva). Nato sledijo manjše verske skupnosti, kot so na primer pravoslavni kristjani in budisti. Ateistov oziroma ljudi, ki ne pripadajo nobenih verski skupnosti, je v Nemčiji okoli 38 do 39 odstotkov.
Med katoliškimi volivci ima CDU/CSU občutno prednost. S precejšnjim zaostankom so na drugem mestu Zeleni, SPD pa tik za njimi. Tudi pri protestantskih volivcih je CDU/CSU najmočnejša, a prednost pred drugimi strankami ni tako velika kot pri katolikih. Med protestanti so na drugem mestu socialdemokrati, tretji pa Zeleni.
Največ ateistov naklonjenih Zelenim, muslimani za SPD
So pa Zeleni na prvem mestu med ateisti. Sledijo zelo tesno skupaj CDU/CSU, SPD in Levica. AfD je med ateističnimi volivci šele na petem mestu, a je po svoje najbolj ateistična stranka, saj je med ateisti precej bolj priljubljena kot med katoliškimi, protestantskimi in muslimanskimi volivci. Glede na to, da je AfD močna na vzhodu Nemčije, kjer živi veliko ateistov, podatek ni presenetljiv.
Zelo veliko ateističnih volivcev ima tudi Levica. Precej manj je priljubljena med katoliškimi in protestantskimi volivci, a se dobro odreže med muslimanskimi. Med temi je sicer daleč najbolj priljubljena SPD. Na drugi strani imajo malo volivcev med muslimani Zeleni (manj od CDU/CSU in Levice).
Priseljenci iz muslimanskih držav in juga Evrope za SPD
Leta 2015 je Merklova na stežaj odprla vrata za migrante in begunce. Takrat je prišlo v Nemčiji veliko Sircev, Afganistancev in Iračanov. Med temi skupinami ima CDU/CSU nadpovprečno podporo samo med Sirci, saj se Afganistanci in Iračani politično bolj poistovetijo s SPD. Ta stranka ima veliko podporo tudi med priseljenci z Balkana, Turčije, Italije, Španije, Avstrije, Irana, Eritreje, Maroka in Velike Britanije.
V Nemčiji je leta 2018 živelo okoli 10,9 milijona nemških državljanov, ki so priseljenci ali imajo priseljenske korenine.
Čeprav ima med priseljenci CDU/CSU manjšo podporo kot SPD, pa ima še vedno večjo podporo kot Zeleni, čeprav so ti zelo vneti zagovorniki multikulturizma. Zeleni imajo nadpovprečno podporo le pri priseljencih, ki so se v Nemčijo priselili iz ZDA ali zahodnoevropskih držav, kot so Švica, Nizozemska ali Francija.
Ruski Nemci za CDU/CSU
CDU/CSU ima veliko podporo zlasti med priseljenci oziroma potomci priseljencev iz nekdanje Sovjetske zveze in vzhodnoevropskih držav. Tukaj gre za ruske Nemce in pripadnike drugih nemških manjšin iz vzhodne Evrope, ki so jim zlasti v času kanclerja Helmuta Kohla odprli vrata Nemčije in jim olajšali pot do državljanstva.
16