Nedelja, 6. 6. 2021, 22.11
2 leti, 10 mesecev
Prihaja z Vzhoda velika nevarnost?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
34
V nedeljo so potekale volitve v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt, na katerih je zmagala CDU pred AfD. Na fotografiji je glavno mesto omenjene dežele Magdeburg.
V vzhodnih nemških deželeh, ki so bile nekdaj komunistična Vzhodna Nemčija, je še tri desetletja po padcu Berlinskega zidu politični utrip precej drugačen kot na zahodu Nemčije. To se kaže tudi v veliki priljubljenosti stranke AfD.
"Imamo opravka z ljudmi, za katere je deloma značilna neka oblika socializacije v diktaturo in ki še po tridesetih letih niso prišli v demokracijo." To so besede, ki jih je za podcast nemškega FAZ izrekel Marco Wanderwitz, ki je v nemški zvezni vladi zadolžen za vzhodne nemške dežele.
Nedemokrati na vzhodu Nemčije?
Wanderwitz je v desetminutnem pogovoru po telefonu, v katerem je razlagal, zakaj so volivci na vzhodu bolj nagnjeni k glasovanju za AfD kot na zahodu, še povedal, da ima del prebivalstva na vzhodu Nemčije trdne in neomajne nedemokratične poglede.
Po njegovi oceni morda lahko pridobijo na demokratično stran majhen delež volivcev AfD, drugače pa preostane le izobraževanje za demokracijo in upanje na naslednjo generacijo.
Graje na račun Wanderwitza
Wanderwitz, ki je član CDU, je tudi prepričan, da se njegova stranka ne bi smela ukvarjati zgolj z AfD, ampak se mora osredotočiti tudi na politično tekmovanje z drugimi strankami.
Marco Wanderwitz je s svojimi izjavami, da je del vzhodnih Nemcev nepopravljivo nedemokratičen, dvignil precej prahu.
Na Wanderwitza so je kmalu vsula ploha očitkov, tudi s strani njegovih krščanskodemokratskih kolegov. Vodja CDU v Saški-Anhaltu Sven Schulze je tako za Bild dejal, da Wanderwitz ne bi smel tako poprek žaliti vzhodnih Nemcev in da bi bilo zelo slabo za nemško vlado, če bi bil to odgovor Berlina na deloma strašljivo visoke volilne izide AfD.
O pokroviteljstvu in soljenju pameti
Tudi vodilni kandidat CDU v Turingiji Mario Voigt je grajal Wanderwitza, češ da pokroviteljski ton in soljenje pameti na Vzhodu niso nikoli pomagali, piše nemški Welt.
Wanderwitzove izjave so razburile tudi sovodjo SPD Norberta-Walterja Borjansa. Ta je za Berliner Zeitung dejal, da bi storili usodno napako, če bi čakali na naslednjo generacijo. Usmeriti bi se morali namreč na zdajšnjo generacijo, je še povedal.
Niz uspehov AfD na vzhodu Nemčije
A dejstvo je, da Wanderwitz ni kakšen domišljav zahodnjak, ki bi zviška gledal na vzhodne Nemce. Prihaja namreč iz Saške. Prav tako je dejstvo, da AfD v deželah nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije dosega precej boljše volilne izide kot v zahodnih zveznih deželah.
Tako je AfD na vseh zadnjih deželnih volitvah na vzhodu Nemčije dosegla več kot 20 odstotkov glasov. Najbolj uspešna je bila prav na Saškem, kjer je leta 2019 dobila kar 27,5 odstotka glasov. V zahodnih deželah se njen izplen giblje večinoma pod desetimi odstotki.
Šibkost liberalcev in Zelenih
Po drugi strani se na Vzhodu zelo slabo odrežeta liberalna stranka FDP in Zeleni. Za liberalce je na zadnjih deželnih volitvah na vzhodu Nemčije uspeh že, če presežejo pet odstotkov. Liberalci tako nimajo svojih poslancev v kar štirih od petih vzhodnih dežel.
Tudi Zeleni, ki bodo morda na letošnjih nemških zveznih volitvah prvič v zgodovini dobili največ glasov, se v tako imenovanih novih zveznih deželah ne morejo pohvaliti s kakšnim nadpovprečnim uspehom.
Železno zaveso zamenjala zelena zavesa
Na zadnjih deželnih volitvah na Vzhodu so samo v Brandenburgu dobili več kot deset odstotkov glasov, drugod se njihove številke gibljejo pod to mejo. Vsekakor lahko rečemo, da je nekdanjo železno zaveso zamenjala tako imenovana zelena zavesa.
AfD je zelo uspešna na nekdanjem komunističnem vzhodu Nemčije.
Zahodno od nje so za volivce največja nevarnost podnebne spremembe, zato nemški Zeleni tu uspevajo, vzhodno od nje pa volivci veliko večjo nevarnost vidijo v množičnih migracijah, kar je voda na mlin AfD.
Obljube o hitrem gospodarskem razcvetu
A razlike med zahodnim in vzhodnimi zveznimi deželami niso nastale šele v zadnjih letih, ko je politika odprtih vrat za migrante dala veter v jadra AfD, ampak se vlečejo od same združitve Nemčije leta 1990.
Leta 1990 so bili Vzhodni Nemci zelo navdušeni nad združitvijo in prihodom kapitalizma ter so slepo verjeli obljubam takratnega kanclerja Helmuta Kohla o cvetočih pokrajinah (nem. blühende Landschaften) – to je uspešni gospodarski prihodnosti tako imenovanih novih dežel (Saške, Saške-Anhalt, Brandenburga, Mecklenburga-Predpomorjanskega in Turingije) v združeni Nemčiji.
Vzhodne dežele še vedno zaostajajo za zahodnimi deželami
Toda trideset let po nemški združitvi vzhodne zvezne dežele še vedno po gospodarski moči in življenjski ravni zaostajajo za zahodnimi deželami. Glede na bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca so nove zvezne dežele na samem repu, saj so vse revnejše od zahodnih dežel.
Na zvezni ravni ima po zadnjih javnomnenjskih anketah AfD od deset do 12 odstotkov podpore. Če te napovedi držijo, potem bo AfD na letošnjih zveznih volitvah, te bodo najverjetneje 26. septembra, težko presegla izid s prejšnjih volitev, ko je dobila 12,6 odstotka glasov.
V prvih letih po združitvi je glasove nezadovoljnih vzhodnih Nemcev pobirala predvsem Stranka demokratičnega socializma (PDS) – stranka nekdanjih vzhodnonemških komunistov. Proti koncu 90. let prejšnjega stoletja je PDS na deželnih volitvah na Vzhodu že presegala 20 odstotkov.
AfD namesto Levice
Zdaj pa se zdi, da je namesto PDS (od leta 2007 se po združitvi z nekdanjim levim krilom SPD imenuje Levica) v zadnjih letih stranka vzhodnonemškega nezadovoljstva postala AfD.
34