Ponedeljek, 9. 8. 2021, 4.00
2 leti, 8 mesecev
Veliki osmoljenec, ki ga je pokopalo to, da je moški
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,09
6
"Najbolj boleč dan v moji politični karieri." Tako je letos aprila dejal sovodja Zelenih Robert Habeck, ko je stranka za zaprtimi vrati sklenila, da ne bo kanclerski kandidat.
Nemci bodo po šestnajstih letih dobili novega kanclerja ali kanclerko. A z izbiro kanclerskih kandidatov je nezadovoljnih vse več Nemcev. Za številne nemške volivce so zato letošnje zvezne parlamentarne volitve najbolj dolgočasne v povojni Nemčiji.
Nemci bodo novi sklic bundestaga oziroma zveznega parlamenta izvolili 26. septembra letos. Po eni od zadnjih javnomnenjskih anket najbolje kaže CDU/CSU (24 odstotkov), ki ji tesno sledijo Zeleni (22 odstotkov). Tretji je SPD (18 odstotkov), na četrtem mestu je liberalna FDP (13 odstotkov), peta je AfD (11 odstotkov), šesta pa Levica (šest odstotkov).
Kanclerski kandidati
Tri največje stranke (CDU/CSU, Zeleni in SPD), ki imajo edine realne možnosti za sestavo vlade, imajo tudi tako imenovane kanclerske kandidate. To so Armin Laschet (CDU/CSU), Olaf Scholz (SPD) in Annalena Baerbock (Zeleni). Eden od teh treh bo najverjetneje po volitvah v Berlinu v kanclerski pisarni zamenjal Angelo Merkel.
Nepremišljeno hihitanje Lascheta
Prva dva, merkeljanec Laschet in zdajšnji finančni minister Scholz, sta precej nekarizmatična in dolgočasna politika. Za povrh je Laschet nedavno sprožil precej ogorčenja, ko so ga kamere na ogledu uničujočih posledic ene od nemških silovitih poletnih poplav (te so številnim dobesedno odnesle domove) ujele, kako se v ozadju dobre volje hihita.
Scholzove težave s cenami osnovnih živil
Socialdemokrat Scholz pa je na drugi strani sprožil precej posmeha, ko v eni od televizijskih oddaj ni vedel, koliko približno v trgovinah stanejo osnovna živila, kot so kava, mleko, maslo in kruh. Precej neprijetna zadeva za politika, ki je obenem tudi finančni minister.
Nemški volivci niso preveč navdušeni nad letošnjo izbiro kanclerskih kandidatov. Največ zaupanja med volivci ima socialdemokratski kandidat Olaf Scholz (desno), manj pa zaupajo krščanskemu demokratu Arminu Laschetu (levo) in zeleni Annaleni Baerbock.
Prirejanje življenjepisa in očitki o plagiatorstvu
Tudi mlada Baerbockova se ni preveč proslavila. Po začetnem navdušenju nad njeno kandidaturo so se nanjo zgrnili črni oblaki. Novinarji so odkrili, da je svoj uradni življenjepis milo rečeno precej olepšala, da bi povzdignila svoje karierne dosežke. Nato so sledili še hujši očitki o plagiatorstvu, češ da je precejšen del njene knjige Jetzt (sl. Zdaj) prepisan brez navajanja virov. S podobnimi očitki o plagiatorstvu se mora zadnje dneve soočati tudi Laschet.
Po eni od anket, objavljeni na spletni strani statista.com, 25 odstotkov nemških volivcev meni, da je Baerbockova primerna za kanclerko, kar 68 odstotkov pa se s tem ne strinja. Malo boljše gre Laschetu, za katerega 35 odstotkov volivcev meni, da je primeren za kanclerja, 59 odstotkov pa meni nasprotno. Najvišje je Scholz, saj 54 odstotkov meni, da je primeren za kanclerja, 40 odstotkov pa meni, da ni primeren.
Nemci v kanclerski tekmi pogrešajo Söderja in Habecka
Številni Nemci so precej razočarani nad končno strankarsko izbiro kanclerskih kandidatov. Predvsem menijo, da bi lahko zlasti CDU/CSU in Zeleni izbrali boljša kandidata. Pri tem imajo seveda v mislih predvsem Markusa Söderja in Roberta Habecka.
Bavarec Markus Söder je politik, ki bi ga Nemci najraje videli v kanclerski pisarni v Berlinu, a mu je to preprečila strankarska aritmetika oziroma razmerje moči med njegovo CSU in precej večjo Laschetovo CDU.
Söderja, ki je vodja bavarske CSU in bavarski ministrski predsednik, so imeli oziroma imajo nemški volivci za najboljšega kandidata za novega kanclerja. A kanclerski kandidat CDU/CSU ni postal, in sicer zato, ker je CSU šibkejši partner od CDU. Ta je za kanclerskega kandidata vsilila svojega novopečenega voditelja Lascheta.
Če bi Unija CDU/CSU izbirala svojega kanclerskega kandidata tako, kot v ZDA svoje predsedniške kandidate izbirajo republikanci in demokrati, bi verjetno Söder z lahkoto porazil nekarizmatičnega Lascheta, ki je ministrski predsednik dežele Severno Porenje - Vestfalija.
Feminizem Habecku prikrižal načrte
Podoben osmoljenec kot Söder je sovodja Zelenih Habeck. Ta je od leta 2019 naprej veljal za morebitnega prvega nemškega kanclerja iz vrst Zelenih. A na koncu ni postali niti kanclerski kandidat Zelenih. Razlogov za to je verjetno več, toda eden glavnih razlogov je tudi to, da je moški.
Annalena Baerbock in Robert Habeck vodita Zelene od januarja 2018. Baerbockova zna bolj tkati tesne stike v stranki od Habecka, ta pa je zelo priljubljen tudi med volivci, ki tradicionalno ne volijo Zelenih. Kot kanclerski kandidat Zelenih bi zato Habeck verjetno uspešneje nabiral glasove kot Baerbockova.
Zeleni namreč veljajo za feministično stranko, zato bi bilo za številne Zelene iz načelnih razlogov nesprejemljivo, če bi stranka za prvega kanclerskega kandidata v svoji zgodovini postavila moškega in ne ženske. Še zlasti zato, ker so tudi z desnice prihajali očitki v slogu, da bi bilo res nenačelno, če bi tako feministična stranka, kot so Zeleni, izbrala Habecka in ne Baerbockovo. Na strani Baerbockove je bil tudi ženski statut Zelenih.
Ženski statut
V stranki Zelenih imajo tako imenovani Ženski statut (nem. Frauenstatut), po katerem mora biti na kandidatnih listah vsaj polovica žensk (ženske so po omenjenem statutu vse osebe, ki se tako opredeljujejo, torej ne velja tako imenovani biološki spol). Poleg tega imajo ženske na kandidatnih listah prednostno pravico uvrstitve na mesta z lihimi števili. Ker je liho število tudi številka ena, to pomeni, da imajo prednost pri kandidaturi čisto na vrhu kandidatne liste. To prednostno pravico je izkoristila tudi Baerbockova. Če ne bi bilo ženskega statuta, bi kanclerski kandidat Zelenih najverjetneje postal Habeck.
Ženski statut je tudi glavni krivec za zaplete pri kandidatni listi Zelenih v zvezni deželi Posarje. Na vrhu kandidatne liste v tej deželi je bil namreč izvoljen moški – Hubert Ulrich. Prišlo je do zapletov, v katere se je vmešala tudi Baerbockova. V drugo je bila na vrh liste izvoljena ženska, toda to listo je zaradi nepravilnosti pri volitvah nemška zvezna volilna komisija izključila. To pomeni, da so na septembrskih zveznih volitvah glasovi v Posarju za Zelene izgubljeni, kar je razmeroma hud udarec za stranko.
Silovite poplave letos poleti v Nemčiji so voda na mlin podnebno usmerjenim Zelenim.
Zeleni še vedno upajo na kanclersko pisarno
Na koncu so Zeleni res izbrali Baerbockovo in ne Habecka. Ta bi bil verjetno nevarnejši tekmec Laschetu kot Baerbockova, zato so si morda v CDU/CSU na skrivaj oddahnili. Ko se je Baerbockova znašla v velikih težavah (to je vplivalo tudi na padec priljubljenosti Zelenih), se je ugibalo, ali jo bodo Zeleni "odstavili" kot kanclersko kandidatko in se tokrat odločili za Habecka. Za zdaj do te zamenjave ni prišlo.
Zeleni seveda še vedno upajo, da bodo na koncu le slavili. Neznanka je zlasti to, kako bodo na volivce vplivale velike poletne poplave oziroma besnenje hudournikov, ki naj bi bili posledica podnebnih sprememb. To pa je tema, ki je voda na mlin Zelenim. Prav zadnja, zgoraj omenjena anketa, po kateri Zeleni kljub težavam Baerbockove za CDU/CSU zaostajajo samo dve odstotni točki, morda že nakazuje politični učinek poplav.
6