Torek, 24. 8. 2021, 22.19
3 leta, 2 meseca
Bo imel ta mož čez nekaj mesecev glavno besedo v Evropi?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,90
24
Socialdemokrat Olaf Scholz je med vsemi tremi kanclerskimi kandidati najbolj priljubljen med nemškimi volivci.
Verjetno zunaj Nemčije ni veliko ljudi, ki so že slišali za kanclerskega kandidata SPD Olafa Scholza. Še v Nemčiji je bil pred letošnjimi volitvami dolgo časa v senci Armina Lascheta (CDU/CSU) in Annalene Baerbock (Zeleni), zdaj pa ankete kažejo, da lahko svojo stranko celo popelje do zmage.
Precej časa se je zdelo, da bodo Nemci na nemških zveznih volitvah, te bodo 26. septembra letos, pravzaprav odločali le med kanclerskim kandidatom vladajoče CDU/CSU Arminom Laschetom in kanclersko kandidatko opozicijskih Zelenih Annaleno Baerbock. Olafu Scholzu, kanclerskemu kandidatu SPD, ni nihče prepisoval velikih možnosti, da zamenja Angelo Merkel v kanclerski pisarni v Berlinu.
Od obstranca do prvega favorita
Zeleni so namreč že pred leti v javnomnenjskih anketah prehiteli SPD in postali najbolj priljubljena stranka levo od sredine. Na drugi strani so nemški socialdemokrati vse bolj drseli navzdol po javnomnenjskih lestvicah. Maja letos se je nemški medij Welt celo spraševal, ali je sploh pravično povabiti Scholza v televizijsko soočenje kanclerskih kandidatov, saj je njegova stranka daleč zadaj za CDU/CSU in Zelenimi.
Zdaj pa je razmerje moči precej drugačno, saj sta Laschet in Baerbockova precej razočarala nemške volivce. Prvi že od samega začetka ni bil preveč priljubljen, druga pa je začela izgubljati podporo zaradi različnih afer (olepševanje življenjepisa, očitki o plagiatorstvu ...). Ankete so tako že pred tedni kazale, da ima med kanclerskimi kandidati največ podpore prav Scholz.
Scholzeva priljubljenost požene navzgor tudi SPD
A ta Scholzeva osebna prednost pred Laschetom in Baerbockovo se na začetku še ni odrazila tudi na priljubljenosti SPD, ki je še vedno tičala na tretjem mestu, za CDU/CSU in Zelenimi. Nato pa je podpora začela rasti tudi SPD. Najprej so socialdemokrati dohiteli in prehiteli Zelene, zdaj pa so dohiteli še CDU/CSU, ki Nemčiji vlada že od leta 2005.
Zadnji socialdemokratski nemški kancler je bil Gerhard Schröder (levo), ki je Nemčijo vodil med letoma 1998 in 2005. Scholz (desno) je bil njegov velik zaveznik v stranki. Fotografija je iz leta 2002.
Po anketi javnomnenjskega inštituta Insa, objavljeni 21. avgusta, bi SPD na volitvah dobila 22 odstotkov, toliko kot CDU/CSU. Zadnjič je SPD uspelo dobiti enako podporo v anketah kot CDU/CSU leta 2017. Po anketi CDU/CSU in SPD sledijo Zeleni (17 odstotkov), FDP (13 odstotkov), AfD (12 odstotkov) in Levica (sedem odstotkov).
Scholzeva velika prednost pred Laschetom in Baerbockovo
Če bi nemški volivci kanclerja izvolili neposredno, bi po anketi Inse Scholz dobil 34 odstotkov, Baerbockova 13 in Laschet le 12 odstotkov. Ne preseneča, da so v CDU/CSU zadnje dneve zaradi anket zelo živčni.
Laschet je tako začel bolj napadalno in populistično predvolilno kampanjo. Tako je populistično obljubil, da v Nemčiji, če bo kancler, ne bo več nobenega zapiranja javnega življenja in gospodarstva zaradi covid-19.
Napadi na liberalce
Napadalnost pa se kaže tako, da iz njegovega tabora prihajajo vse močnejša svarila pred zasukom Nemčije na levo in tudi napadi na liberalno FDP, češ da hoče v koalicijo s SPD in Zelenimi. FDP, ki jo vodi Christian Lindner, se brani pred napadi z zagotovili desnosredinskim volivcem, da je zelo malo možnosti za tako imenovano semaforsko koalicijo ("rdeča" SPD, "rumena" FDP in Zeleni).
Liberalci dajejo prednost koaliciji Nemčija ("črna" CDU/CSU, SPD in FDP) in koaliciji Jamajka (CDU/CSU, Zeleni in FDP). Zadnji koaliciji sta dobili ime po barvah nemške in jamajške zastave.
Scholz je finančni minister v nemški vladi. Ni prvič, da sodeluje z Merklovo, saj je bil med letoma 2007 in 2009 minister za delo in socialne zadeve. Fotografija je iz obdobja, ko je bil Scholz minister za delo.
Za Scholza, ki ima po zadnjih anketah realne možnosti, da postane novi nemški kancler, bi bila najljubša semaforska koalicija. "Obstaja dolga socialno-liberalna tradicija v Nemčiji," je o morebitnih povolilnih koalicijah dejal Scholz. SPD in FDP sta bili v koaliciji med letoma 1969 in 1982, a so se od takrat nemški liberalci pomaknili bolj na desno.
Od gorečega socialista do pragmatika
In kdo sploh je Olaf Scholz? Rojen je bil leta 1958 v Osnabrücku na Spodnjem Saškem, a je odraščal v Hamburgu. V mladih letih je bil zagret socialist. Kot član mladih socialistov (Juso), podmladka SPD, je v 80. letih vneto govoril o preseganju kapitalistične ekonomije, o napadalnem in imperialističnem Nato paktu ter o Nemčiji kot glavni trdnjavi evropskega velekapitala.
Toda z leti se je Scholz, ki je po izobrazbi pravnik, pomikal vse bolj proti sredini. Bil je velik podpornik zadnjega socialdemokratskega kanclerja Gerharda Schröderja in njegovih do gospodarstva prijaznih reform, zaradi česar je dobil oznako schröderjanec. Politični analitiki ga imajo za pragmatika in pripadnika konservativnega krila SPD.
Župan Hamburga in minister
Za sabo ima bogato politično kariero, tako na deželni kot zvezni ravni. Leta 2001 je bil tako nekaj mesecev notranji minister v Hamburgu, mestno zvezno deželo ob Labi pa je tudi vodil kot župan od marca 2011 do marca 2018. Župan oziroma nadžupan Hamburga je funkcija, ki je enakovredna deželnemu ministrskemu predsedniku.
Scholz je bil med letoma 2001 in 2019 na različnih vodstvenih funkcijah v stranki SDP. Med letoma 2002 in 2004 je bil generalni tajnik, leta 2018 pa je bil nekaj časa vršilec dolžnosti predsednika stranke. Leta 2019 je skupaj s Klaro Geywitz kandidiral za sopredsednika stranke, a ju je premagala bolj levo usmerjena dvojica Saskia Esken in Norbert-Walter Borjans.
Med letoma 1998 in 2001 ter 2002 in 2011 je bil poslanec v nemškem zveznem parlamentu. Med letoma 2007 in 2009 je bil minister za delo in socialne zadeve v zvezni vladi (kot minister je zvišal starostno upokojitveno dobo s 65 na 67 let). Od marca 2018 je finančni minister in namestnik kanclerke Merklove.
Z "bazuko" v boj za delovna mesta
Kot finančni minister je v središču vladnih prizadevanj, da z obilno državno pomočjo (tako imenovano bazuko) pomaga gospodarstvu prebroditi pandemijo covid-19. "Bojujem se za vsako delovno mesto," zagotavlja Nemcem.
Scholz je po eni strani postal najbolj priljubljeni kanclerski kandidat zaradi napak Lascheta in Baerbockove, po drugi strani pa tudi zaradi svojih osebnih odlik. Čeprav se je pred časom malce osmešil, ker v televizijskem intervjuju ni vedel odgovora na vprašanje, koliko približno v trgovinah stanejo osnovna živila, kot so kava, mleko, maslo in kruh, daje vtis politika, ki je usposobljen za delo kanclerja.
Scholzomat, ki zagotavlja kontinuiteto
Glede na to, da je trenutno namestnik Merklove, je privlačna izbira tudi za previdne volivce, ki si želijo kontinuiteto z obdobjem merkeljanstva. Scholz, ki so mu mediji zaradi njegovega avtomatiziranega oziroma mehaničnega načina odgovarjanja na vprašanja nadeli malce posmehljiv vzdevek scholzomat, je tako morda tik pred svojim največjim političnim uspehom.
24