Torek, 17. 9. 2024, 4.00
3 tedne, 1 dan
Primož Roglič
Primož Roglič pomislil celo na konec kariere: Kaj mi je tega treba?
"Ko se mi je ponovno zgodilo, kar se mi je, so šle moje misli v smeri, kaj mi je tega treba, ni mi več treba biti del kolesarskega sveta in trpeti vsega tega," je misli po novem padcu na Dirki po Franciji v intervjuju za Nedelo razkril slovenski kolesarski as Primož Roglič. Tistega usodnega 11. julija je sprva kazalo, da jo je odnesel brez hujših poškodb, kmalu pa se je izkazalo, da si je nalomil vretence v spodnjem delu hrbtenice. Kot že ničkolikokrat doslej se je trdoživi Zasavec spet hitro vrnil na kolo in pred dobrim tednom dni slavil svojo četrto skupno zmago na Dirki po Španiji. Zdaj je že osredotočen na svetovno prvenstvo v Zürichu.
"Nenazadnje sem samo človek," je o črnih mislih, ki so ga prevzele po padcu v 12. etapi letošnjega Toura in vnovičnem predčasnem odstopu z dirke vseh dirk še povedal Primož Roglič. Pojasnil je, da je šele nekaj dni po tistem usodnem 11. juliju izvedel, kakšno poškodbo je utrpel, a si je nato močno oddahnil, ko so mu pojasnili, da bo v nadaljevanju sezone še lahko dirkal, le da bo moral trpeti bolečine.
"Ključna pa je bila ocena, da z vrnitvijo na treninge ne bom ogrozil svojega zdravja. Opozorili so me, da bo edina ovira bolečina, ki še lep čas ne bo izginila. Takrat sem bil precej srečen. To sem dojemal, kot da mi ni nič hudega in lahko delam naprej," se je za Nedelo spominjal Roglič in poudaril, kako pomembna je bila v teh zanj sila težkih trenutkih podpora najbližjih: "Podpora družine in drugih bližnjih, ki jo čutim ob pobiranju po padcih, je izjemna. Kljub tej podpori ni preprosto vrteti pedal z bolečinami, vendar mi ravno ta zelo olajša odločitve, kako naprej."
Ni bilo kakega velikega slavja
V pripravah na špansko Vuelto je trpel, prav tako na dirki, a pravi, da je bila bolečina v hrbtu iz dneva v dan manjša. Priprave na tritedensko trpljenje pa zagotovo niso bile idealne, zato je še toliko bolj zadovoljen z novo, že četrto zmago na tej zahtevni dirki. Za nameček je njegovo moštvo Red Bull – BORA – hansgrohe do konca preizkušnje dodobra zdesetkal rotavirus. "Že brez tega je bilo težko, na tritedenski dirki je proti koncu vedno zelo naporno. Nisem se počutil najbolje, vendar tudi tekmeci niso bili ravno sveži in spočiti. Glede tega zdaj ne bi preveč zapletal in se pritoževal. Svoje delo smo opravili, kot smo morali, dirka se je razpletla po naših željah."
Spet se je vrnil zmagovito.
Razkril je še, da njegovega zmagoslavja v Madridu niti niso pretirano proslavljali. "Ni bilo kakega velikega slavja, zaradi zdravstvenih težav, ki so nas pestile ob koncu dirke, smo se tudi po dokončanem delu zadrževali blizu stranišč." Hitro so sledile še sponzorske obveznosti, nato pa si je le lahko vzel nekaj časa za družino, ki ga je močno pogrešala domala vse od začetka priprav na Tour de France v maju. Pred kratkim se je na družbenih omrežjih javil s plaže, na kateri mu popolno sprostitev očitno preprečuje le malce hladnejše vreme.
Ni še konec
A za trdoživega slovenskega asa sezone še zdaleč ni konec. Že naslednji konec tedna naj bi na svetovnem prvenstvu v Zürichu v Švici nastopil na posamičnem kronometru. V vožnji na čas že ima srebrno odličje s svetovnega prvenstva, leta 2017 je namreč v Bergnu na Norveškem zaostal le za zlatim Nizozemcem Tomom Dumoulinom, ki je nato postal njegov moštveni kolega pri Jumbo – Vismi. Leta 2021 je v Tokiu v vožnji na čas postal tudi olimpijski prvak. 29. septembra bo del reprezentance tudi na cestni dirki.
Vrača se v reprezentančni dres.
Letos se je kljub težavam odzval vabilu selektorja slovenske reprezentance Uroša Murna. "Rezultatov ne bi napovedoval, mi pa ta nastopa ustrezata tudi zato, ker bom z njima ostal v tekmovalnem pogonu, ki ga bom tako kot prejšnja leta tudi letos potegnil do Dirke po Lombardiji. Pot do nje bo lažja, če bom vmes aktiven," je za Nedelo pojasnil svojo odločitev.
Zadovoljen je z novo ekipo, ki ima po njegovem prihodu velikanske ambicije in se bo v naslednjih letih še krepila. Zadovoljen je s svojo formo. Pred padcem je na Touru odlično pariral trem velikim favoritom, kasnejšemu zmagovalcu Tadeju Pogačarju, nekdanjemu moštvenemu kolegu Jonasu Vingaegaardu in mlademu Belgijcu Remcu Evenepoelu, ki ga nekateri že vidijo kot prihodnjega Rogličevega kolega pri Red Bullu. S tovrstnimi špekulacijami si 34-letni Kisovčan ne beli glave, niti z načrti za naslednjo sezono (še) ne.
Preberite še: