Vse to so nam povedali gostje sobotnih intervjujev

Dejan Vinčić

"V zadnjih letih se je zgodil kup stvari, ko sem svoj karakter potiskal nazaj za dobro ekipe, za mir v ekipi. Toliko enih stvari, kot sem jih moral sprejeti pod Cretujem, bi verjetno mlajši Dejan Vinčić težko sprejel, predvsem pa bi se v mlajših letih odzval drugače. Tri tedne pred evropskim prvenstvom se je odločil, da se mi zahvali, saj da nisem dovolj dobro pripravljen, kar ni bilo res. Njegove odločitve, da ne grem zraven, tako starejši igralci kot tudi predsednik zveze Metod niso razumeli. To obdobje je bilo zame nekako najtežje, a ne zato, ker ne bi bil na terenu, temveč zaradi odnosov s selektorjem."

Dejan Vinčić Foto: Grega Valančič

"Dejstvo je, da je tisto, kar ljudje vidijo na televiziji, samo pet odstotkov tistega, kar se dogaja v ozadju. To pa vidi samo moja ekipa, predvsem Roman, ki je z mano na vsakem treningu, in moji starši. Včasih mi je kar žal, da ljudje vsega tega ne vidijo, ker bi potem lažje razumeli, kaj vse je treba vložiti za doseganje takih rezultatov, po drugi strani pa moraš morebitne komentarje 'kavčarjev' vedno jemati z zadržkom oziroma po načelu skozi eno uho noter, skozi drugo ven. Sama sem že vajena, da ljudje od mene pričakujejo samo zmage. Če ne zmagam, me že sprašujejo, ali sem bila bolna (smeh, op. p.)."

Ilka Štuhec

"Večina stvari, ki se dogajajo znotraj ekipe, načeloma naj ne bi prišla v javnost. To je naša stvar, to so zadeve, ki jih razrešimo znotraj ekipe. Kako se je vse skupaj odvilo pri nas, smo videli … O tem smo že marsikaj povedali. Nikakor ni bila to stvar, o kateri bi govoril on, to ni bilo na njem. Mislim, da se s tem lahko strinjamo vsi. Vsak športnik si zasluži, da sam pove, kdaj bo konec njegove kariere, in to stori v trenutku, ko si tega želi le on. Nikakor ni to stvar, ki jo pove nekdo drug, sploh ne nekdo, ki je bil tudi sam športnik in ve, kako zadeve stojijo. Vse skupaj ni bilo na mestu, a je zdaj pozabljeno, gledam samo še naprej."

"Z vidika trenerja: zakaj se pravzaprav poškodujemo vrhunski smukači in ne tisti, ki štartajo zadaj ali pa nekje na sredini? Vrhunski smukač se razlikuje od malo slabšega v tem, da je on sposoben v ekstremnih situacijah ekstremno peljati. Se pravi, da tekmuje, forsira, išče stotinke povsod, kjer se le da. To pa je normalno, je tveganje."

Aleš Brezavšček Foto: Aleš Fevžer

Bine Norčič

"Mislim, da so tudi v moji trenerski karieri bili trenutki, ko sem šel skozi čudne vzpone in padce. Na primer dogodek v Bischofshofnu, ko je Nicolas Fairall padel (pristal je na invalidskem vozičku, op. p.). To je bil šok. Pet dni sploh nisem šel domov, ker nisem bil sposoben. Nekako te takšni dogodki vržejo iz tira. Se pa utrdiš kot oseba – ampak potem pride spet drugačen šok. Dobro, da sem v norveškem primeru prišel domov in dobil podporo družine. Kljub temu pa tisti občutek ostane. Slovenci smo skakalni narod, jaz pa sem bil tam. Začnejo se govorice. V Sloveniji se vedno potegnejo sklepi, ne da bi poznali ozadje."

"Čutila sem, da se nekaj dogaja, ko sem začela krvaveti, pa sem vendarle obiskala zdravnika. Verjetno bi šel marsikdo že prej k zdravniku, a sama sem taka, da vedno mislim, da bo hitro boljše oziroma da se ne dogaja nič. Že od smučarske kariere naprej sem vedno delovala po principu, da ni nič narobe, če te kdaj kje in kaj boli. Nisem tip človeka, ki bi za vsako stvar obiskal zdravnika, tudi takrat je bilo tako. Potem sem tisto bolezen premagala, so mi pa že takrat povedali, da se na črevesju vidi še nekaj, a ni bilo še nič takšnega, kar bi lahko operirali. Tistega niso odstranili in zdaj se je rak pojavil tudi tam."

Nataša Bokal Foto: Grega Valančič

"Najverjetneje ima večina ljudi problem s tem, da se ne bi komu zamerila ali pa koga užalila, ampak se naučiš čez leta, da se bo tudi to zgodilo."

"Ravno to smo UCI poskušali dopovedati, da je Slovenija najbolj zelena drugi, tretji teden v mesecu juniju, naša nacionalna barva v kolesarstvu pa je zelena, logotip in slogan dirke je Borba za zeleno (Fight for Green) in mi ne moremo imeti tekme oktobra, ker vse skupaj izgubi smisel, izgubimo svojo identiteto. To je tisto, kar jim želimo dopovedati. Seveda pa je tekmovalno junijski termin odličen, zato bi želeli biti v tem terminu vsi. Ko smo mi leta 2005 izbrali ta termin, ni nikogar zanimal. Bili smo mi in dirka po Švici, zdaj pa je kar naenkrat gneča – ampak to je stvar kapitala."

"Zagotovo se nas dotakne, temu se ne moreš izogniti. S fanti imamo sicer v izbrani vrsti res dobro vzdušje, a so zunaj ves čas prisotni negativni komentarji. Vsi vse vedo, vsi vedo, kdo bi moral biti del izbrane vrste in kdo ne, tudi ko se nekaj zgodi, potem najdejo spet nekaj drugega. Hočeš ali nočeš, te stvari opaziš, podatkov je ogromno, slej ko prej naletiš na nekaj negativnega. Zagotovo je energija od zunaj povsem drugačna kot takrat, ko smo se podpisali pod največje uspehe."

Edo Murić Foto: Aleš Fevžer

"Odvisno, koga vprašamo – koliko kdo spremlja žensko kolesarstvo in koliko je kdo Tadejev navijač. Mislim pa, da bo vedno bolj znano to, da sem dekle Tadeja Pogačarja že zato, ker je on prej zaslovel s svojimi rezultati. Moram reči, da me to v bistvu ne moti, dokler se mi na primer na dirki, če imam slabše noge, kdo ne dere 'Pogačar' (smeh, op. p.). Na dirki imam seveda raje, da navijajo 'Urška', torej zame, ampak tudi če na treningu kdo pride mimo in zakliče 'o, Pogi', me to ne moti in se mi zdi nekaj povsem normalnega. Na splošno pa opažam, da se mediji vedno bolj trudijo, da mi dajo priložnost biti 'Urška' in za to sem hvaležna. Sem se pa tudi čisto navadila na to, da v medijih piše: 'Urška Žigart, profesionalna kolesarka in partnerka Tadeja Pogačarja.' Tako ali tako sem zelo ponosna nanj in me to ne moti."

Zach Boychuk

"Rusija ... Tisto je bil povsem drug svet, s povsem drugačnimi, zelo zahtevnimi treningi. S tekom pri –30 stopinjah v gozdu. Z igranjem za trenerje, ki ne razumejo angleško, včasih se je zgodilo, da tudi soigralci niso govorili angleško, tako da je bil tisti čas poln izzivov. Zelo vojaško je bilo, nismo imeli veliko prostih dni. A na koncu lahko rečem, da je bilo zame dobro, da sem šel skozi to. Če se lahko soočiš s to ligo, se lahko z vsako, saj te Rusija zelo utrdi. Je pa tudi tako, da ne veš povsem, kaj lahko tam pričakuješ. Slišiš veliko zgodb. Za eno sezono tam dolgo nisem dobil plače, na denar sem čakal dve leti. Dokler tega ne doživiš, se ne zavedaš, kako je tam in kako udobneje je v drugih okoljih."

Zach Boychuk Foto: Domen Jančič

"Bilo je težko, to je velika izguba in za njim bo ostala velika praznina." 

"Glede na to, da bom prihodnje leto star šele 20 let, in če pogledamo, kakšne so stopnice napredka, mislim, da je za kaj takega prezgodaj. Če želim imeti kakovostno kariero, ki bo tudi dolgo trajala, potem mislim, da ne bo nobene škode, če še malo počakamo. Bolje je, da se osredotočimo na enotedenske dirke, kot pa da prehitevamo s tritedenskimi."

Jakob Omrzel Foto: Ana Kovač

"Večkrat se pošalim, da zame pravica do odklopa ne velja. Tako sem sicer živel že prej, doma nikoli nismo v veliki meri upoštevali takšnega pristopa glede na to, da je bil oče ustanovitelj pisarne in sem način dela povzel po njem. Pri nas je bilo od nekdaj nekako samoumevno, da se dela praktično ves čas. Ampak se seveda tudi zavedam, da je preprosto treba najti trenutke sprostitve. Sistem, ki sem si ga vzpostavil tako v odvetniški pisarni kot v atletski zvezi, je tak, da imam na obeh koncih odlično ekipo, ki zna opraviti tekoče zadeve, zato v trenutkih, ko manjkam na eni ali drugi strani, stvari brez zapletov potekajo naprej."

"Preskok je prišel v moji glavi. Kot mlad se želiš pokazati in dokazati, da lahko plavaš proti toku, da lahko 'lulaš proti vetru' – ampak si potem polulan. Jaz sem dosegel to, da se zavedam svojega znanja, svojih izkušenj in investicij vase skozi toliko let. Jasno pa mi je, da preprosto moraš najti sredino, kjer imaš dovolj miru, da lahko pokažeš, kar znaš."

Kaja Juvan

"Moram priznati, da imam res srečo s tem, ker mi je s financami pomagala tudi mami. Vedno je varčevala vse, kar je lahko, da smo imeli nekakšno varovalno mrežo."

Kaja Juvan Foto: Aleš Fevžer

"Morda je vse skupaj kar malce dolgočasno, saj ni v tem nobene drame. Gre preprosto za odločitev, o kateri sem razmišljal že nekaj časa in jo zdaj samo izpeljal. Trenutek je bil pravi. Osvojili smo tri medalje na svetovnem prvenstvu, vseh pet fantov je dobilo odličje in si rečeš: 'V redu'. Če greš, ko nekaj ne gre, rečejo: 'Poglej ga, beži.' Tako so osvojili medaljo po petih letih, in to v štafeti, kar je vredno največ. Posameznika lahko imaš dobrega, če pa je dobra štafeta, to pomeni, da je dobra ekipa. Za nekatere posameznike lahko rečemo, da bi jih lahko trenirala moja babica, pa bi bili še vedno dobri."

"Tudi če je nogometaš star 20 let in bo postal oče, se mu ne bo nič spremenilo v karieri. Pač, žena bo skrbela za otroka, on pa bo lahko igral še naprej nogomet in imel prosto glavo. Pri ženskah pa je drugače. Če rodiš otroka, si moraš vzeti dve leti premora, poleg tega pa moraš pozneje skrbeti zanj. To pa v času kariere, kar ni preprosto. Zato se zelo malo žensk odloči za takšno potezo. Moškim je v tem pogledu bistveno lažje."

Lara Prašnikar Foto: Ana Kovač

Nick Bonino

"Ne vem, ali bi temu rekel ravno navada, a nekaj me je sprva 'razjezilo'. Ko sem bil v trgovini in v vrsti čakal na blagajno, nato pa so zraven odprli novo, so ljudje, ki so bili v vrsti za menoj, stekli pred menoj na tisto blagajno. Če sam stojim v vrsti za ljudmi, jim dam prednost, da pred menoj opravijo nakup. Zdaj sem se že nekako navadil, da gre za neke vrste dirko in se temu že smejim. Zadnjič sem poklical ženo in ji rekel, da se je spet zgodilo in da bom očitno moral biti bolje pripravljen, malo bolj neposreden, predvsem pa hitrejši (smeh, op. p.)."

Darijo Srna

"V Sloveniji živijo podobno kot na Hrvaškem prekrasni ljudje, po naših žilah se pretaka zelo podobna kri. Zelo cenim slovenski narod. Najbolj me navdušuje to, kako urejena je vaša država in da si tako močno prizadevate, da bi ohranili naravo tako čudovito." 

"Nisem se mogel premakniti, nisem čutil nog in sem čakal, da bodo šli drugi motorji mimo mene. Vozili so mimo moje glave, ker sem bil ravno za previsom. Oče je prišel do mene in me vprašal, kaj se dogaja. Jaz sem mu rekel, da ne čutim nog in da me boli zadaj – imel sem serijski zlom reber in prebita pljuča. Čutil sem bolečino ob vsakem vdihu. Ko je stisnil mojo roko, mi je rekel: 'Skupaj bomo zmogli.' Takrat sem vedel, da imam podporo."

Anej Doplihar Foto: Ana Kovač

"Predstavljam si, da je notranji svet tisti, ki ti odkrije, kako doživljaš naravo in gorski svet. Kakšne misli in zaznave imaš, ko si tam. To te izpolnjuje, navdušuje, te vabi, ti vzbuja želje, skratka, te vleče, tudi ko je naporno in ti ne gre vse po načrtih. Kajti hribi zahtevajo napor. Ker gre za odrekanje, greš v cono neudobja. Hribi veliko zahtevajo, a tudi dajejo."

Aleksander Knavs

"Nič mi ni bilo več jasno. Ves čas sem se spraševal, kdo sploh stoji za tem oziroma kakšen je njegov namen. To sem skušal razumeti, a mi ni uspelo. Ali je kdo to mislil iz heca? Saj ne veš. Hočeš si pojasniti, a ne gre. Bil sem začuden."

Aleksander Knavs Foto: R. P.

"Pri takšnem nadzoru, kot je bil v pretekli sezoni, bi bil lahko diskvalificiran vsak. Lani ni bilo pravega nadzora. Če je kontrolor želel, te je pač diskvalificiral. Sproti so si izmišljevali pravila, tako kot v Oberstdorfu pri Anžetu Lanišku. Sploh ni bilo po pravilih, pa so ga vseeno diskvalificirali. Lani ni bilo nadzora."

Več v pregledu športnega leta 2025:

Sportal Njihova imena si velja zapomniti – kmalu jih bo poznal ves svet

Sportal Slovenci kot za šalo nizali rekorde: 2025 ni bilo navadno športno leto!