Sreda, 17. 4. 2024, 16.00
7 mesecev, 1 teden
Velika ukrajinska zmaga: ohranitev izvoza žita kljub ruskim napadom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,97
Kmetijstvo je eden od temeljev ukrajinskega gospodarstva. Kljub vojni in ruskim napadom je Ukrajini uspelo ohraniti svoje kmetijstvo in izvoz hrane. Na fotografiji vidimo ukrajinske kmete s traktorji v regiji Sumi, ki meji na Rusijo. Kljub mogočim ruskim napadom in ruskim minam so poželi koruzo.
Ukrajina se že več kot dve leti sooča z rusko invazijo. Rusija še vedno zaseda petino ukrajinskega ozemlja in je zadnje čase v ofenzivi. Ukrajini grozi tudi morebitna velika ruska ofenziva spomladi ali poleti letos, ki bi lahko zlomila ukrajinsko obrambo. Je pa med vojno Ukrajini uspel velik dosežek – ohranitev izvoza žita, ki je eden od temeljev ukrajinskega gospodarstva.
Ko je Rusija februarja 2022 napadla Ukrajino, sta bila med prvimi koraki ruske vojske zapora ukrajinskih črnomorskih pristanišč in postavljanje min čez trgovske poti. Hkrati je ruska vojska napadla ukrajinska središča za skladiščenje žita. Tudi Ukrajina je, da bi zaščitila svoja pristanišča, nemudoma minirala velik del svoje obale in plitvih voda.
Drastičen padec izvoza ukrajinske hrane
Kot piše na spletni strani ameriškega možganskega trusta Svet za zunanje zadeve (Council for foreign relations s kratico CFR), je v nekaj dneh po izbruhu vojne število odhajajočih trgovskih ladij iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč padlo z več kot 150 na dan na skoraj nič. To je povzročilo sunkovit padec izvoza ukrajinskega žita in druge hrane.
Poleg tega je tudi Kijev delno ustavil izvoz nekaj lastnega žita zaradi strahu pred pomanjkanjem hrane v času vojne. Vpliv na padec izvoza žita je imelo tudi dejstvo, da je vojna številne ukrajinske kmete prisilila, da so opustili na milijone hektarjev kmetijskih zemljišč.
Ukrajina pokriva desetino potreb po žitu na svetu
Preden je Rusija februarja 2022 začela svojo obsežno invazijo, je Ukrajina, ki je znana kot svetovna žitnica, izvozila več kot 60 milijonov ton žita na leto, kar predstavlja desetodstotni delež na svetovnem trgu. Kmetijstvo je osrednjega pomena za ukrajinsko gospodarstvo, saj zagotavlja več kot 40 odstotkov ukrajinskih prihodkov od izvoza in štirinajst odstotkov delovnih mest, piše na spletni strani CFR.
Pred vojno je Ukrajina večino žito izvažala skozi pristanišča ob Črnem morju, kot je Odesa. Pozneje je del preusmerila na izvoz skozi rečna pristanišča ob Donavi in po kopnem. Na fotografiji vidimo silose z žitom v pristanišču v Odesi.
Pred izbruhom konflikta je okoli 90 odstotkov ukrajinskega žita v svet odhajalo skozi črnomorska pristanišča. Od tod so odhajale ladje, natovorjene s pšenico, ječmenom, koruzo, sončničnim oljem in drugimi žitnimi proizvodi.
Strah pred lakoto v revnih državah
Drastičen padec izvoza ukrajinskih kmetijskih pridelkov je po svetu in še zlasti v državah, ki uvažajo veliko ukrajinske hrane, povzročil preplah in strah pred lakoto. Več kot polovica ukrajinskega izvoza hrane gre namreč v države z nižjimi dohodki, predvsem v Afriko in na Bližnji vzhod, torej v revne države z veliko demografsko rastjo in veliko potrebo po hrani.
Države, ki so se pred vojno najbolj zanašale na ukrajinsko pšenico (delež uvoza pšenice iz Ukrajine v celotnem uvozu pšenice v letu 2021)
Pakistan (59 odstotkov), Etiopija (45 odstotkov), Tunizija (31 odstotkov), Indonezija (26 odstotkov), Egipt (25 odstotkov), Mavretanija (23 odstotkov), Savdska Arabija (22 odstotkov), Madagaskar (20 odstotkov), Maroko (19 odstotkov), Nigerija in Tanzanija (po 18 odstotkov), Uganda (15 odstotkov), Kenija (14 odstotkov), Tajska in Zambija (po 13 odstotkov)
Dogovor o žitu
Po petih mesecih vojne sta se Rusija in Ukrajina julija 2022 zaradi skokovite rasti cen hrane dogovorili o ponovnem pretoku žita. Sporazum, pri sklenitvi katerega so pomagali Združeni narodi in Turčija (ta nadzoruje Bosporsko ožino, skozi katero poteka skoraj vsa črnomorska trgovina), je ukrajinskim trgovskim ladjam zagotovil varen prehod pod nadzorom Združenih narodov.
Preden je Rusija leta 2022 začela obsežno invazijo, je Ukrajina izvozila več kot 60 milijonov ton žita na leto, kar je predstavljalo deset odstotkov svetovnega žitnega trga. Na fotografiji vidimo žetev koruze v regiji Sumi ob meji z Rusijo novembra lani.
Dogovor je vrnil izvoz žita skoraj na predvojno raven, vendar je Moskva le leto pozneje preklicala sporazum in nadaljevala z bombardiranjem ukrajinskih pristanišč. Kremelj je potezo utemeljil z obtožbami na račun Ukrajine, da ta trgovske ladje uporablja kot krinko za vojaško akcijo, in s pritožbami, da so zahodne sankcije zadušile ruski kmetijski izvoz.
Nove pomorske poti za izvoz žita
Vendar pa nekateri analitiki menijo, da je v ozadju izstopa Moskve gospodarski vzgib, saj je ruski izvoz žita v drugi polovici leta 2023 (torej v času, ko je ukrajinski izvoz znova upadel) dosegel rekordno vrednost, piše CFR.
Po propadu dogovora se je po svetu znova razširil strah, da bodo cene hrane spet poskočile in da bodo milijoni ljudi morda ostali lačni. A kljub temu je Ukrajini uspelo znova povečati izvoz žita. To je dosegla z novimi izvoznimi poti in z vojaškimi uspehi v Črnem morju.
Ukrajinski vojaški uspehi v Črnem morju
Na začetku vojne je Ukrajini uspelo preprečiti desant na Odeso. V drugi stopnji je ukrajinski vojski uspelo s kombinirano uporabo brezpilotnih letalnikov, raket, manevrirnih izstrelkov in napadi komandosov pregnati rusko črnomorsko ladjevje iz sevastopolskega pristanišča na zasedenem Krimu v ruska pristanišča bolj na vzhodu Črnega morja (pri tem naj bi uničili vsaj četrtino ruskega črnomorskega ladjevja). Ukrajinci so tudi znova zasedli strateško pomembni Kačji otok.
V mirnem času ukrajinske trgovske ladje plujejo neposredno čez Črno morje, skozi turško Bosporsko ožino in v mednarodne vode. Toda med vojno so trgovska plovila sledila zahodni obali morja, vzdolž meja do Ukrajine prijateljskih držav, kot sta Bolgarija in Romunija.
Izvoz žita skozi rečna pristanišča na Donavi
Ruske podmornice težko manevrirajo v teh plitvih vodah, pot v bližini ozemlja Nata pa povečuje možnost vojaškega spopada med Rusijo in Natom. Medtem ko Rusi niso izrecno napadali trgovskih ladij, so nekatere od njih poškodovale ruske mine.
Ukrajinci so izvoz žita vse bolj prenesli na svoja pristanišča na reki Donavi in po tej poti izvažali žito skozi Evropo. Zato je ruska vojska začela napadati ta pristanišča z brezpilotnimi letalniki in raketami, čeprav so v bližine Romunije, ki je članica Nata.
Pomoč EU in jeza evropskih kmetov
Na pomoč je Ukrajini priskočila tudi EU. Ta je od maja 2022 ukrajinskim izvoznikom omogočila izboljšan dostop do svoje infrastrukture, da bi Ukrajincem pomagala pri izvozu žita na svetovni trg.
Prihod poceni ukrajinske hrane v EU je razjezil del evropskih kmetov, zlasti tistih iz vzhodnih članic EU, kot so Poljska, Slovaška, Madžarska in Romunija. Prepričani so, da so ukrajinski kmetje nelojalna konkurenca. Novembra lani so poljski kmetje skupaj s poljskimi vozniki tovornjakov začeli blokirati mejne prehode. Na fotografiji: poljski protestniki februarja letos na enem od mejnih prehodov z Ukrajino.
Je pa ta odločitev povzročila jezo med kmeti v vzhodnih članicah EU, ki mejijo na Ukrajino. Pritok ukrajinskega žita je znižala domače cene žita v tranzitnih državah. Poljska je aprila lani prepovedala uvoz ukrajinskega žita in druge hrane. Podobno je storila tudi Slovaška, sledila je še Madžarska.
Brez carin še eno leto in t. i. zasilna zavora
Kljub nezadovoljstvu nekaterih vzhodnih članic EU so evroposlanci marca letos ukrajinskim proizvajalcem hrane še eno leto – do junija 2025 – omogočili brezcarinski dostop do trgov EU.
Kot odgovor na proteste kmetov pa EU v predlog uvaja tudi t. i. zasilno zavoro za perutnino, jajca in sladkor, kar pomeni, da bi bile carine dovoljene, če bi uvoz presegel povprečne ravni iz let 2022 in 2023, piše Reuters. S tem želijo pomiriti poljske kmete in tovornjakarje, ki od novembra lani blokirajo mejne prehode z Ukrajino.
