Sreda, 20. 8. 2025, 15.53
2 uri, 46 minut
Varnostna jamstva Ukrajine: Božič opozarja na nevarne precedense
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,10
Božič opozarja, da jamstva zaveznikov brez lastne odpornosti ne zadoščajo. Slovenija mora vlagati v vojsko in varnostni sistem ter ostati trdno zasidrana v EU in Natu, sicer bodo o naši prihodnosti odločali drugi.
Generalmajor Dobran Božič je v pogovoru za Spotkast komentiral novo dinamiko, ki se je odprla po srečanjih ameriškega predsednika Donalda Trumpa z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom ter nato še z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji v Beli hiši. Ti pogovori po njegovih besedah niso zgolj rutinska diplomatska srečanja, ampak trenutki, ki lahko zaznamujejo potek vojne v Ukrajini in prihodnost evropske varnosti. Božič poudarja, da je dogajanje treba brati v širšem kontekstu – od ozemeljskih koncesij do varnostnih jamstev in simbolnih potez, ki nosijo sporočila domači in mednarodni javnosti. Ob tem opozarja, da imajo tovrstni premiki neposredne posledice tudi za manjše države, kot je Slovenija, kjer je varnost mogoče graditi le z lastno odpornostjo in tesnim zasidranjem v evropske ter zavezniške strukture.
Glavne teme srečanja v Beli hiši so bile prekinitev spopadov, varnostna jamstva in ozemeljske koncesije. Trump je pred srečanjem izjavil, da bi Ukrajina lahko končala vojno, če se odpove članstvu v Natu in prizna Krim kot del Rusije. Putin je nakazal pripravljenost na vračilo manjših ozemelj, a le ob sprejetju izgube Donbasa in zamrznitve frontne črte – kar pa je v nasprotju s stališčem Kijeva, ki vztraja, da Rusija ne sme biti nagrajena za agresijo.
"To so izjemno težka vprašanja, ki na novo oblikujejo svet," opozarja Božič. "V bistvu se vračamo k logiki delitve vplivnih sfer – ZDA, Rusija in Kitajska odločajo o usodi drugih, male države pa pri tem nimajo glasu. To je nevaren precedens." Po njegovem se tu postavlja ključno vprašanje, ali bo prevladal mednarodni pravni red, zgrajen po drugi svetovni vojni, ali pa gola moč: "Če dovolimo, da velika država preprosto vzame kos ozemlja in ga zadrži, potem lahko to jutri stori kdorkoli. Za male države, kot je Slovenija, je to še posebej nevarno, saj smo bili zgodovinsko večkrat na udaru takšnih logik."
Božič opozarja, da bi morebitna izguba Donbasa ali Krima pomenila, da je agresija nagrajena, kar bi bilo nevarno sporočilo za vse male države. Evropa si želi miru, a Putin po njegovem ne išče iskrene rešitve – prej začasno ureditev, s katero bi si okrepil rezerve in nadaljeval hibridno vojno proti Evropi.
Božič pri tem spomni, da je bilo že pred leti na Blejskem strateškem forumu (BSF) jasno povedano: ali bo veljal mednarodni pravni red, ki temelji na spoštovanju suverenosti in meja, ali pa bo prevladala gola moč velikih držav. Po njegovem mnenju je vojna v Ukrajini to dilemo postavila v najostrejši obliki.
Ukrajina in prazna jamstva iz leta 1994
Kot opozarja Božič, Ukrajina že ima izkušnjo s praznimi obljubami. Leta 1994 je zaupala varnostnim jamstvom velikih sil – v zameno za zagotovila, da bodo spoštovali njeno suverenost, je opustila svoj jedrski arzenal. A ta jamstva so se leta 2014 izkazala za prazna, ko je Rusija kljub temu zasedla Krim. "Ukrajinci zato danes ne verjamejo več zgolj obljubam na papirju," dodaja Božič.
Varnostna jamstva potrebujejo tudi vojaško moč
Po njegovem so danes potrebna dobra varnostna jamstva, ki so politično, pravno in vojaško podprta. "Ena brez drugih ne morejo. Če ni pravne zaveze, politično jamstvo nima moči. In če ni realnih zmogljivosti, tudi pravna zaveza ostane prazna," pojasnjuje. V tem kontekstu se navezuje tudi na stališče francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je poudaril, da je najboljše jamstvo za Ukrajino močna in kredibilna vojska.
Božič opozarja, da bi dopuščanje velikim državam, da brez posledic jemljejo tuja ozemlja, ustvarilo nevaren precedens – še posebej za male države, kot je Slovenija, ki so bile v zgodovini pogosto na udaru takšnih logik.
Božič dodaja, da je treba gledati realnost: "Ukrajina ima mejo dolgo več kot tisoč kilometrov, na fronti pa je stalno več sto tisoč vojakov. Nobena evropska država danes nima kapacitet, da bi to obrambo sama vzpostavila. Zato je nujna kombinacija – kredibilna ukrajinska vojska in podpora Zahoda."
Ozemeljske koncesije kot nagrada za agresijo?
Glede ozemeljskih koncesij Božič opozarja, da bi morebitna izguba Donbasa ali Krima pomenila, da je agresija nagrajena, kar bi bilo nevarno sporočilo za vse male države. Tak kompromis bi po njegovem ustvaril precedens, da se lahko meje premikajo z vojaško silo, kar spodkopava mednarodni pravni red in dolgoročno oslabi zaupanje v varnostne zaveze.
Po njegovih besedah Putin ne išče končne rešitve, temveč predvsem čas za konsolidacijo sil – ob morebitnem premirju bi vojno prenesel na druga polja, od dezinformacij in energetske odvisnosti do kibernetskih napadov. Božič opozarja, da bi Evropa v takšnem scenariju dobila le navidezni mir, v resnici pa bi se soočila z bolj agresivno in samozavestno Rusijo.
Lekcije tudi za Slovenijo
Božič v razpravi izpostavlja več ključnih lekcij tudi za Slovenijo. Prva je, da moramo za svojo odpornost poskrbeti sami. "Dva odstotka BDP za obrambo niso darilo Natu ali Bruslju, ampak vlaganje vase – v našo varnost, naše vojake, našo družbo. Če bomo imeli kredibilen obrambni sistem, bomo tudi v mednarodnem okolju jemani resno. Če ga nimamo, smo obsojeni na to, da nas drugi potiskajo ob rob," poudarja.
Druga lekcija je pomen pripadnosti zavezništvom. "Za male države, kot je Slovenija, je ključnega pomena, da ostanemo del EU in Nata. V teh povezavah imamo svoj glas in zaveznike. EU je eden največjih dosežkov naše generacije – odprte meje, svoboda gibanja, demokracija. To niso samoumevne stvari," opozarja.
Tretja lekcija pa je širše razumevanje odpornosti. Varnost ni samo naloga vojske, temveč celotne družbe: zaklonišča, strateške zaloge, civilna zaščita, pa tudi pripravljenost posameznika – od znanja prve pomoči do osnov kibernetske obrambe. "Če Evropa ne bo kredibilna in enotna, bodo o nas odločali drugi. Če pa bomo gradili odpornost, spoštovali svoje zaveze in vlagali vase, bomo ohranili prihodnost, v kateri bodo naši otroci živeli tako varno, kot smo živeli mi," dodaja Božič.
Ob koncu doda, da vse kar počnemo danes, ni namenjeno zgolj nam, temveč prihodnjim generacijam. "Mi bomo že nekako preživeli, a naloga naše generacije je, da otrokom zagotovimo enako varno, svobodno in uspešno prihodnost, kot smo jo imeli sami. To je bistvo," zaključuje Božič.
