Ponedeljek, 12. 1. 2026, 12.44
1 mesec
Evropski komisar za obrambo: EU bi potrebovala skupno vojaško silo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,30
Kubilius se je zavzel tudi za ustanovitev "Evropskega varnostnega sveta", ki bi ga sestavljale ključne evropske sile, pa tudi Združeno kraljestvo.
Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je v nedeljo dejal, da bi EU morala razmisliti o ustanovitvi skupne vojaške sile s 100.000 vojaki, ki bi lahko nadomestila ameriške čete v Evropi. Hkrati je menil, da bi morala EU reformirati pristop glede obrambe tudi na politični ravni, mesto v obrambi unije pa bi moralo imeti tudi Združeno kraljestvo. Kubilius je dejal, da bi morala EU za boljšo zaščito celine razmisliti o vzpostavitvi "močne stalne evropske vojaške sile s 100.000 vojaki" in prenoviti politične procese, ki urejajo obrambo.
"Kako bomo nadomestili 100.000 ameriških stalnih vojaških sil, ki so hrbtenica vojaške sile v Evropi?" se je vprašal v govoru na varnostni konferenci, ki je v nedeljo potekala na Švedskem. V luči ruske agresije in prizadevanj ZDA, da si prisvojijo Grenlandijo, kar krepi strahove med voditelji članic Nata glede zanesljivosti zavezništva z Washingtonom, se je komisar iz Litve zavzel za nov pristop pri zasnovi skupne evropske obrambe, poroča bruseljski spletni medij Politico.
"Začeti moramo vlagati svoj denar tako, da bi se lahko borili kot Evropa, ne le kot zbirka 27 nacionalnih 'bonsajskih vojsk'," je dejal Kubilius, pri čemer si je sposodil frazo nekdanjega visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella; slednji je s tem namigoval na nacionalne vojske, ki so premajhne in premalo opremljene za resne konflikte.
Kubilius se je zavzel tudi za ustanovitev "Evropskega varnostnega sveta", ki bi ga sestavljale ključne evropske sile, pa tudi Združeno kraljestvo. Svet, ki bi lahko olajšal in pospešil odločanje o obrambi v Evropi, bi po njegovih besedah sestavljale ključne stalne članice in druge rotirajoče članice, skupaj približno 10 do 12 držav, katerih naloga bi bila razprava o najpomembnejših vprašanjih na področju obrambe.
Po njegovih besedah bi bila prva prednostna naloga Evropskega varnostnega sveta poskusiti spremeniti dinamiko konflikta v Ukrajini, da bi preprečili poraz Kijeva. "Potrebujemo jasen odgovor: kako namerava EU spremeniti ta scenarij?" je vprašal komisar in dodal: "Zato potrebujemo Evropski varnostni svet zdaj!"
Po novih Trumpovih grožnjah napočil odločilen trenutek za Grenlandijo
Pred tem je danska premierka Mette Frederiksen po novih grožnjah ameriškega predsednika Donalda Trumpa s prisvojitvijo Grenlandije v nedeljo na srečanju z danskimi političnimi voditelji dejala, da je v diplomatskem sporu z ZDA glede arktičnega otoka napočil odločilen trenutek, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Na družbenem omrežju Facebook pa je Frederiksen zapisala, da je Danska, pod katero spada Grenlandija, pripravljena braniti svoje vrednote. "Verjamemo v mednarodno pravo in v pravico narodov do samoodločbe," je poudarila.
Nemčija in Švedska sta Dansko podprli. Švedski premier Ulf Kristersson je obsodil grozečo retoriko ZDA, potem ko je Trump nedavno ponovil, da bo Washington "nekaj storil glede Grenlandije". "Švedska, skandinavske države, baltske države in več velikih evropskih držav stojimo ob strani našim danskim prijateljem," je Kristersson dejal na obrambni konferenci v kraju Sälen na zahodu Švedske, na kateri je sodeloval ameriški general, ki poveljuje silam Nata v Evropi. Izpostavil je še, da bi ameriški prevzem Grenlandije pomenil kršitev mednarodnega prava in tveganje, da bi to k podobnemu ravnanju spodbudilo druge države.
"Verjamemo v mednarodno pravo in v pravico narodov do samoodločbe," je poudarila danska premierka Mette Frederisken.
Ameriški general Alexus Grynkewich pa je na konferenci dejal, da članice zavezništva razpravljajo o statusu Grenlandije. Povedal je, da za ozemlje Nata ni neposredne grožnje, vendar pa strateški pomen Arktike hitro narašča. Zatrdil je tudi, da v Severnoatlantskem svetu potekajo pogovori o Grenlandiji.
Nemški zunanji minister Johann Wadehpul, ki naj bi se danes v Washingtonu sešel z ameriškim kolegom Marcom Rubiom, je medtem v nedeljo dejal, da varnost v Arktiki postaja vse pomembnejša, odgovore pa bi morali najti znotraj zveze Nato. "Če ameriški predsednik preučuje, kakšne grožnje bi lahko predstavljale ruske ali kitajske ladje ali podmornice v tej regiji, lahko seveda skupaj poiščemo odgovore na to vprašanje," je Wadephul dodal na skupni novinarski konferenci z islandsko zunanjo ministrico Thorgerdur Katrin Gunnarsdottir. Ob tem je poudaril, da morajo o prihodnosti Grenlandije odločati prebivalci Grenlandije in Danske.
Na vprašanje glede morebitne krepitve zavez Nata v Arktiki pa je odgovoril, da je Nemčija pripravljena prevzeti večjo odgovornost.
Trump je v petek na srečanju s predstavniki naftnih podjetij v Beli hiši vztrajal, da bodo ZDA prevzele Grenlandijo. Dodal je, se bo to zgodilo zlepa ali zgrda, ker bosta sicer to storili Kitajska ali Rusija. Trump že dlje časa napoveduje prevzem Grenlandije zaradi naravnih bogastev in strateškega položaja ob Arktiki, po napadu na Venezuelo in uspešnem zajetju predsednika Nicolasa Madura pa so se njegove ozemeljske težnje in grožnje še okrepile.
V Pekingu so izjave ameriškega predsednika o domnevni nevarnosti kitajskega prevzema otoka danes odločno zavrnili. Pri tem je tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning pozvala ZDA, naj drugih držav ne uporabljajo kot pretvezo za uresničevanje lastnih interesov, na spletni strani navaja kitajska tiskovna agencija Xinhua. "Pravice in svoboščine vseh držav do izvajanja normalnih dejavnosti v arktični regiji je treba spoštovati," je še dejala Mao Ning in poudarila, da so aktivnosti Kitajske na območju usmerjene v "prinašanje miru, stabilnosti in razvoja".
Časnik Financial Times je v nedeljo poročal, da so Trumpove izjave o delovanju ruskih in kitajskih podmornic v bližini Grenlandije kot neresnične in neutemeljene zavrnili tudi visoki diplomati nordijskih držav.
