Sobota, 10. 1. 2026, 7.50
12 ur, 38 minut
Trump: Grenlandija bo naša – zlepa ali zgrda
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,16
"To bomo storili na lažji način ali na težji način," je dejal Donald Trump. Bela hiša je pred kratkim sporočila, da administracija razmišlja o nakupu polavtonomnega ozemlja članice Nata Danske, vendar ne izključuje možnosti priključitve s silo.
Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si morajo ZDA pridobiti Grenlandijo, da bi Rusiji in Kitajski preprečile, da bi jo zavzeli. Grenlandija in Danska sta sicer zavrnili Trumpovo ponudbo za nakup polavtonomnega ozemlja. Nejevolje nad ravnanjem ameriške administracije več ne skrivajo niti nekateri republikanci v ameriškem kongresu.
"Države morajo imeti lastništvo in vi branite lastništvo, ne branite najemnih pogodb. In mi bomo morali braniti Grenlandijo," je Trump v petek dejal novinarjem v odgovoru na vprašanje BBC, zakaj se mu zdi Grenlandija tako pomembna.
"To bomo storili na lažji način ali na težji način, je dodal. Bela hiša je pred kratkim sporočila, da administracija razmišlja o nakupu polavtonomnega ozemlja članice Nata Danske, vendar ne izključuje možnosti priključitve s silo.
Danska in Grenlandija pravita, da ozemlje ni naprodaj. Danska je dejala, da bi vojaško posredovanje pomenilo konec transatlantskega obrambnega zavezništva.
Grenlandija je strateško zelo pomembna
Kljub temu da je Grenlandija izjemno redko poseljeno ozemlje, je zaradi svoje lege med Severno Ameriko in Arktiko dobro izhodišče za sisteme zgodnjega opozarjanja v primeru raketnih napadov in za spremljanje plovil v regiji.
Ameriški predsednik je večkrat dejal, da ima Grenlandija ključni pomen za nacionalno varnost ZDA, in brez dokazov trdi, da je "povsod prekrita z ruskimi in kitajskimi ladjami".
ZDA imajo v svoji bazi Pituffik na severozahodnem koncu Grenlandije že več kot sto vojaških uslužbencev, ki so stalno nameščeni. To je objekt, ki ga ZDA upravljajo od druge svetovne vojne.
V skladu z obstoječimi sporazumi z Dansko imajo ZDA moč, da na Grenlandijo pripeljejo toliko vojakov, kolikor želijo.
Trump noče najema, ampak lastništvo
V pogovoru z novinarji v Washingtonu pa je Trump dejal, da najemna pogodba ni dovolj dobra.
"Države ne morejo sklepati devetletnih ali celo stoletnih pogodb," je dejal in dodal, da morajo imeti lastništvo.
"Ljubim kitajsko ljudstvo. Ljubim rusko ljudstvo," je dejal Trump. "Vendar jih ne želim za sosede na Grenlandiji, to se ne bo zgodilo. In mimogrede, Nato mora to razumeti," je dodal ameriški predsednik.
Danske zaveznice v Natu – večje evropske države in Kanada – so ta teden izrazile podporo Danski z izjavami, v katerih so ponovno potrdile, da se le Danska in Grenlandija lahko odločata o zadevah, ki se nanašajo na njune odnose.
Poudarile so, da so enako zavzete za varnost Arktike kot ZDA, in dejale, da morajo to doseči zaveznice, vključno z ZDA, kolektivno. Pozvale so tudi k spoštovanju načel Ustanovne listine ZN, vključno s suverenostjo, ozemeljsko celovitostjo in nedotakljivostjo meja.
Grenlandci: "Nismo naprodaj"
Zaskrbljenost glede prihodnosti ozemlja se je ponovno pojavila po Trumpovi uporabi vojaške sile proti Venezueli v soboto, med aretacijo predsednika Nicolása Madura.
Trump je že leta 2019, med svojim prvim predsedniškim mandatom, ponudil nakup otoka, a so mu povedali, da ni naprodaj. Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi prihodnji teden odšel na pogovore z Dansko.
V zadnjih letih se je povečalo tudi zanimanje za grenlandske naravne vire – vključno z redkimi zemeljskimi minerali, uranom in železom –, ki postajajo ob taljenju ledu zaradi podnebnih sprememb lažje dostopni. Znanstveniki menijo, da bi lahko imela tudi znatne zaloge nafte in plina.
V skupni izjavi v petek zvečer so grenlandski strankarski voditelji, vključno z opozicijo, ponovili svoj poziv k prenehanju ameriškega neupoštevanja njihove države. "Nočemo biti Američani, nočemo biti Danci, želimo biti Grenlandci," so dejali. "O prihodnosti Grenlandije mora odločati grenlandsko ljudstvo."
Vse bolj nejevoljni so tudi republikanci v ameriškem kongresu. Thom Tillis iz Severne Karoline je v petek v senatu povedal, da mu je zaradi teh neumnosti že slabo. Senator iz Nebraske Don Bacon pa je menil, da bi moral biti kongres bolj neodvisen in zagotoviti nadzor nad vlado, poroča televizija ABC.
