Konec sveta, kot ga poznamo: Umetnost (političnega) bojevanja

"Posebni" volilni imeniki

Pred dnevi so v enem od strankarskih spletnih magazinov objavili trditev, da je posebni volilni imenik, v katerega so vpisani volivke in volivci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, neke vrste tajno orožje, ki naj bi v kombinaciji s predčasnim glasovanjem pripeljalo do "skrajno leve vlade".

Pri vsem skupaj v oči najbolj bode – ne moremo zapisati drugače – samooploditev zgodbe, katere osnovni avtor se je z žarom elektroinženirja v razpravi o cepljenju zagnal v podatke o volilni udeležbi.

Mnenja Naše pesmi, naše vojne

Vse skupaj se je, seveda, začelo na družbenem omrežju Twitter. To sicer ni ravno znano kot vir preverjenih informacij ali argumentirane razprave, zato bi lahko trditve preprosto ignorirali, češ, človek ima preprosto preveč časa in premalo razume volilni proces.

A ko njegove fantazme o prirejanju volilnih rezultatov poobjavi šef največje opozicijske stranke, samooklicani mnenjski voditelji pa se pridušajo, da bodo o tem škandalu obvestili tuje časopisje, stvari nehajo biti smešne. In ko iz vsega skupaj nastane pamflet v strankarskem agitpropu, ki si reče medij, je krog sklenjen. Psevdoznanstveno premetavanje številk je oprano, zgodba zacveti in lahko zaživi svoje življenje, povsem ločeno od realnosti.

Glasovi iz tujine niso odločilni

Ko zgodba pride do faze, v kateri ni več vezana na osnovno trditev, ne gre več za "postavljanje vprašanj". Namesto tega se pojavijo divje špekulacije o ponarejanju glasovnic, uvažanju volivcev v posebni volilni imenik in volitvah, ki naj bi jih globoka država na ta način ukradla za Roberta Goloba. Del tega pa je tudi spletni zapis zavajajoče kredibilnega videza, na katerega se bodo sklicevali drugi mediji v desnosučni orbiti. In ko bodo zvesti strankarski vojščaki pogumno vlagali ugovore na ta ali oni del volilnega procesa, ste lahko prepričani, da bodo citirali tega in podobne zapise ter se skrili za frazo "mediji so poročali".

Mnenja Konec sveta, kot ga poznamo: referendum, okraji in volitve na nož

Zato povejmo na glas, dokler še lahko: pri teh trditvah gre za kolosalno neumnost tolikšne gostote, da ob njej zardevajo celo najbolj spoštovane črne luknje v tem koncu vesolja. Posebni volilni imenik obstaja, odkar imamo demokratične volitve, vanj pa so poleg drugih vpisani tudi Slovenci v Argentini in Clevelandu. Še bolj pomemben pa je podatek, da volivke in volivci iz tujine še nikdar v zgodovini demokratične Slovenije niso vplivali na izid kateregakoli referendumskega ali volilnega glasovanja.

Če smo konkretni, na zadnjih parlamentarnih volitvah je iz tujine vsega skupaj prišlo okoli 14 tisoč (oziroma dober odstotek) oddanih glasov. Ker so razpršeni neenakomerno po številnih volilnih okrajih, je njihov vpliv na rezultat posameznih kandidatk in kandidatov še toliko manjši. In ker se mandati delijo na ravni volilne enote, na sestavo parlamenta preprosto ne morejo vplivati.

Mimogrede, na zadnjih evropskih volitvah je med glasovi iz tujine največ glasov pobrala prav SDS. To podrobnost so vrli popoldanski raziskovalec in njegovi agitpropovski megafoni spregledali. Le ugibamo lahko, zakaj.

Kdo se spomni Tomaža Majerja

Zavajajoča interpretacija podatkov ni pomota. Je bistven element priprav največje vladne stranke na volitve, ki bo volilni boj očitno bila ne le z vladajočo koalicijo, pač pa tudi z državno volilno komisijo.

Pred mesecem dni smo točno na tem mestu popisovali neko drugo Janševo teorijo zarote, pri kateri se mu je pridružil tudi šef NSi Jernej Vrtovec. Skupaj sta namreč zgroženo (zgroženo!) ugotavljala, da je na podeželju premalo volišč in da je zato udeležba v tamkajšnjih okrajih nizka. (Za tiste med vami, ki se vam ne ljubi klikati: njune trditve več kot očitno ne držijo.)

A hkrati ko Janša in njegova stranka državni volilni komisiji ter številnim volilnim odborom podtikata manipulacije z imeniki in glasovnicami, skušata te odbore in komisije naphati s svojimi člani in podporniki. Pač v skladu s stalinistično maksimo, da ni toliko pomembno, kdo glasuje, kot je pomembno, kdo te glasove šteje.

Obtožbe o ukradenih volitvah v Blatnem Dolu niso nič novega. Starejši občani se bodo gotovo spomnili prigode o Tomažu Majerju in "trenirkarjih", ki naj bi na volitvah leta 2011 po navodilih množično glasovali za Zorana Jankovića. A če je SDS takrat izpodbijala rezultat volitev (neuspešno, sicer), tokrat pripravlja teren za izpodbijanje samega postopka.

Vsaka obtožba je priznanje

Če naj v tej državi v prihodnosti še imamo volilni proces, ki mu državljani zaupamo in ki se ga zadnjih nekaj ciklov udeležujemo tudi v bolj spodobnih številkah, potem je nujno, da se mu v bran postavijo čisto vsi, ki so vanj vpleteni. Kajti obtožbe so v takšnih primerih pogosto tudi priznanje.

Novice Inšpektorat v pošiljanju SMS-sporočil prepoznal kršitev volilnega molka

Antični kitajski vojskovodja in mislec Sun Cu je njega dni pripomnil, da je vsaka bitka odločena, še preden se je začela. Mojster je s tem želel poudariti, da sta predpriprava na spopad ter oblikovanje informacijskega in političnega terena vsaj tako pomembna kot dejanski obračun.

V danem primeru bi moralo to skrbeti vse preostale politične stranke, ne glede na orientacijo. Še posebej pa bi moralo skrbeti DVK. Ne kaže namreč pozabiti, da je Janez Janša menda precejšen občudovalec Sun Cujeve misli.

Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.

Mnenja Nevarno leto 2026

Mnenja Jure Marolt: Ko drugič rečeš ne, sebi rečeš DA