Sobota, 10. 1. 2026, 8.27
14 ur, 50 minut
Trumpova diplomatska delegacija prispela v Venezuelo
Trump je po zajetju Madura sicer dejal, da bo zdaj sam vodil Venezuelo, glede Machado pa, da opozicijska voditeljica v domovini ne uživa zaupanja.
Skupina ameriških diplomatov in varnostnih uradnikov je v petek pripotovala v Venezuelo na pogovore o ponovnem odprtju veleposlaništva v Caracasu, je sporočil State Department. Predsednik Donald Trump pa je za prihodnji teden napovedal srečanje z opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado, ki želi z njim deliti svojo Nobelovo nagrado za mir.
Venezuelska vlada je v petek potrdila, da so ameriški diplomati prispeli, in napovedala, da bo tudi sama poslala delegacijo v ZDA, ni pa še določila datuma.
Vlada začasne predsednice Delcy Rodriguez, ki je prevzela oblast po tem, ko so ZDA pred tednom dni zajele predsednika Nicolasa Madura, je sporočila, da bo raziskala diplomatske možnosti v odnosih z vlado ZDA, cilj pa je ponovna vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah, poroča televizija CBS.
Ameriško delegacijo, ki je odpotovala v Venezuelo, vodi začasni odpravnik poslov v Kolumbiji John McNamara, v njej pa so diplomati iz enote za Venezuelo, ki ima sedež zunaj države in deluje od zaprtja tamkajšnjega veleposlaništva ZDA leta 2019. Ameriški uradniki pravijo, da še ni bila sprejeta nobena odločitev o tem, ali in kdaj bo veleposlaništvo ponovno v celoti odprto.
Donald Trump je na srečanju z direktorji naftnih podjetij (ExxonMobil, ConocoPhillips in drugimi) zahteval sto milijard dolarjev vložka v obnovo venezuelske naftne industrije, potem ko so ZDA pred tednom dni napadle Venezuelo in zajele predsednika Madura.
Podjetja so do predloga zadržana, direktorji so Trumpa opozorili, da Venezuela trenutno nima ustreznega pravnega okvira za naložbe in da imajo slabe izkušnje s preteklo nacionalizacijo.
Trump vztraja pri čimprejšnjih investicijah in obljublja delitev dobička med ZDA, Venezuelo in podjetji, čeprav konkretne formule delitve še ni predstavil.
Medtem ko lobisti srečanje označujejo za "konstruktiven uvod", kritiki, na primer neprofitna organizacija za zaščito potrošnikov Public Citizen, dejanja ZDA označujejo za imperializem, namenjen predaji virov milijarderjem na stroške davkoplačevalcev.
Neutolažljive sanje o Nobelovi nagradi
Trump je po zajetju Madura sicer dejal, da bo zdaj sam vodil Venezuelo, glede Machado pa, da opozicijska voditeljica v domovini ne uživa zaupanja. Machado je pred dnevi v intervjuju za televizijo Fox News ponudila, da bi delila svojo Nobelovo nagrado za mir s Trumpom, kar je ta z navdušenjem sprejel.
Predsednik ZDA je na srečanju z direktorji naftnih podjetij v petek napovedal, da se bo prihodnji teden sestal z Machado, kar mu je "v čast". Obenem pa se je pritožil, ker lani ni prejel Nobelove nagrade za mir, čeprav je po lastnih besedah končal osem vojn po svetu.
Napovedal je tudi, da se bo v začetku februarja srečal s predsednikom Kolumbije Gustavom Petrom, ki mu je po zajetju Madura grozil s podobno usodo, če ne zaustavi pritoka kokaina v ZDA. Pred dnevi sta govorila po telefonu in Trump je dejal, da je bil Petro spoštljiv. Povabil ga je na obisk v Belo hišo in na pogovor o odprtih vprašanjih.