Petek, 9. 1. 2026, 11.52
2 meseca, 2 tedna
ZDA
ZDA bodo po Trumpovih besedah začele kopenske napade na kartele
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,93
ZDA in Kolumbija so se dogovorile za skupni boj proti gverilskim skupinam, ki tihotapijo kokain.
Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal, da bodo pomorskim napadom na mamilarske kartele v vzhodnem Tihem oceanu in Karibskem morju sledili napadi na kopnem, dodatnih podrobnosti pa ni navedel.
15.50 ZDA v Karibskem morju zasegle še en tanker
11.50 Trump v zunanji politiki zavezan samo svoji vesti
11.30 Trump sporočil, da je preklical drugi val napadov na Venezuelo
10.00 Trump napovedal srečanje z vodjo venezuelske opozicije Machado
8.20 Ameriški senat za spominsko obeležje braniteljem v napadu na kongres
8.10 Predstavniški dom ameriškega kongresa za podaljšanje zdravstvenih subvencij
7.50 ZDA bodo po Trumpovih besedah začele kopenske napade na kartele
7.30 Predstavnika Danske in Grenlandije zaradi groženj ZDA na pogovoru v Beli hiši
15.50 ZDA v Karibskem morju zasegle še en tanker
Ameriška obalna straža je ob sodelovanju vojske ponoči zasegla še en tanker v Karibskem morju, ki je poskušal prebiti ameriško pomorsko blokado, katere namen je preprečiti nenadzorovan izvoz nafte iz Venezuele, poročata francoska tiskovna agencija AFP in ameriška televizija NBC. Gre za peti tovrstni zaseg v zadnjih tednih, potem ko je predsednik Donald Trump decembra odredil blokado tankerjev, ki vstopajo ali izstopajo iz Venezuele.
"Obalna straža je davi v mednarodnih vodah, vzhodno od Karibskega morja, zasegla tanker Olina. Ladja je zapustila Venezuelo in skušala uiti ameriškim silam," je na omrežju X sporočila ministrica za domovinsko varnost ZDA Kristi Noem in dodala, da so ukrepali na podlagi suma, da je tanker prevažal nafto, za katero velja embargo. Ladja naj bi lažno plula pod zastavo Vzhodnega Timorja.
"Obalna straža bo zasegla vse sankcionirane tankerje, izvrševala ameriško in mednarodno pravo ter odpravila te vire financiranja nezakonitih dejavnosti, vključno z narkoterorizmom. Izjemno ponosni smo na pomorske sile obalne straže, ki neumorno izvajajo to misijo. To je obvladovanje morja," je dodala Noem.
ZDA tako nadaljujejo z izvajanjem blokade izvoza sankcionirane venezuelske nafte, za katero je obrambni minister ZDA Pete Hegseth v sredo dejal, da velja povsod po svetu. Ameriška vojska je pred tem zasegla dva tankerja z venezuelsko nafto, enega v Atlantiku, drugega pa v Karibskem morju.
Tanker, ki so ga po večtedenskem zasledovanju na odprtem morju zasegli v severnem Atlantiku, je plul pod rusko zastavo. Čeprav na njem ni bilo nafte, so ameriški uradniki trdili, da se je skušala ladja izogniti pregledu ameriške obalne straže in naj bi kršila ameriške sankcije.
Moskva je ob tem izpostavila, da sankcije, ki jih je ocenila kot nelegitimne, ne morejo biti podlaga za upravičevanje zasegov plovil na odprtem morju, Washington pa da s tem podžiga napetosti in ogroža mednarodni ladijski promet. Do ravnanja ZDA je bila kritična tudi Kitajska.
11.50 Trump v zunanji politiki zavezan samo svoji vesti
"Ne potrebujem mednarodnega prava," je ameriški predsednik Donald Trump dejal v pogovoru, ki ga je ameriški časnik New York Times objavil v četrtek. Poudaril je, da je njegova moč kot vrhovnega poveljnika ameriške vojske omejena le z njegovo "lastno moralo".
Na vprašanje, ali obstajajo omejitve njegovi globalni moči, je namreč odgovoril: "Da, ena stvar je. Moja lastna morala. Moja lastna pamet. To je edino, kar me lahko ustavi", poročajo tuje tiskovne agencije.
"Ne potrebujem mednarodnega prava," je dejal in pristavil, da ne želi škodovati ljudem.
Na dodatna vprašanja pa je republikanski predsednik odgovoril, da sicer mora upoštevati mednarodno pravo, da pa je to "odvisno od tega, kaj je vaša definicija mednarodnega prava".
Na vprašanje, ali je njegova prednostna naloga ohranitev Nata ali pridobitev Grenlandije, pa je odgovoril, da "bo morda to izbira".
Dejal je, da bi po njegovem mnenju morala biti Grenlandija v ameriški lasti, ker je "to psihološko potrebno za uspeh". Trump apetite do tega danskega avtonomnega ozemlja sicer utemeljuje z nacionalno varnostjo ZDA.
11.30 Trump sporočil, da je preklical drugi val napadov na Venezuelo
Ameriški predsednik Donald Trump je danes sporočil, da je preklical načrtovani drugi val napadov na Venezuelo. Kot razloga za to odločitev je na svojem družbenem omrežju Truth Social navedel izpustitev političnih zapornikov v Venezueli in dobro sodelovanje med državama, med drugim na področju naftne in plinske infrastrukture.
Kot je še zapisal, se zdi, da drugi val napadov ne bo potreben. Kljub temu bodo po Trumpovih besedah vse ameriške ladje okoli Venezuele ostale na svojih položajih zaradi varnosti in zaščite.
Predsednik ZDA je ob tem v objavi na Truth social še naznanil, da bo t.i. Big oil, kar je v ameriških medijih vzdevek za največja in najbolj vplivna plinska in naftna podjetja na svetu, v Venezueli investiral najmanj 100 milijard dolarjev. Napovedal je še, da se bo s predstavniki teh podjetij danes sešel v Beli hiši.
ZDA so prvi napad na Venezuelo izvedle v soboto, ko so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljali v ZDA, kjer jima sodijo zaradi več kaznivih dejanj v povezavi z mamili in orožjem.
Predsednik venezuelskega parlamenta Jorge Rodriguez je v četrtek sporočil, da iz zaporov izpuščajo večje število političnih zapornikov, med katerimi so tudi tuji državljani, kar je opredelil kot enostransko gesto za ohranjanje miru. Bela hiša je v odzivu sporočila, da je to posledica pritiska predsednika Trumpa.
10.00 Trump napovedal srečanje z vodjo venezuelske opozicije Machado
Trump je v četrtek dejal, da bo vodja venezuelske opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Maria Corina Machado prihodnji teden v Washingtonu ter nakazal, da se bo z njo srečal. Kot razumem, bo prišla enkrat prihodnji teden, veselim se, da jo bom lahko pozdravil, je dejal Trump v pogovoru za Fox News.
To bo njuno prvo srečanje po ameriškem napadu na Venezuelo in zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, ki so ga v soboto skupaj s soprogo odpeljali v ZDA, kjer jima sodijo zaradi več kaznivih dejanj v povezavi z mamili in orožjem.
Trump je sicer minuli teden ocenil, da Machado v Venezueli nima zadostnega spoštovanja niti podpore, da bi lahko prevzela vodenje države. Nakazal je, da bi ZDA lahko več let nadzirale državo.
V pogovoru za Fox News je Trump ocenil, da v Venezueli, ki jo trenutno vodi začasna predsednica Delcy Rodriguez, še ni pogojev za izvedbo volitev. "Državo moramo obnoviti. Ne bi mogli imeti volitev. Trenutno sploh ne bi vedeli, kako izvesti volitve," je dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
Machado, ki je že večkrat podprla Trumpove ukrepe proti Caracasu, je pohvalila tudi aretacijo Madura. Ob lanskem prejemu Nobelove nagrade za mir pa jo je posvetila tudi Trumpu "za njegovo odločno podporo".
Trump je za Fox News v četrtek znova izrazil prepričanje, da bi Nobelovo nagrado za mir morali podeliti njemu. Nakazal je, da bi mu jo Machado lahko dala na srečanju. "Razumem, da želi to storiti. To bi bila velika čast," je dejal.
8.20 Ameriški senat za spominsko obeležje braniteljem v napadu na kongres
Ameriški senat je v četrtek soglasno sklenil, da bo postavil spominsko obeležje v čast policistom, ki so pred petimi leti, 6. januarja, branili kongres pred napadom privržencev Donalda Trumpa. Ta si na vso moč prizadeva, da spremeni zgodovino in je napadalce označil za politične zapornike ter jih pomilostil, poroča televizija NBC.
Brez glasovanja potrjena soglasna resolucija zahteva, da se na vidnem in javnosti dostopnem mestu v senatnem krilu kongresne palače namesti plaketa v čast članom organom pregona, ki so 6. januarja 2021 odgovorili na napad, dokler plaketa ne bo nameščena na svojem stalnem mestu.
Resolucijo sta predložila republikanec Tom Tillis in demokrat Jeff Merkley, potem ko je predsednik predstavniškega doma Mike Johnson zavrnil namestitev plakete, čeprav to zahteva zvezni zakon iz leta 2022.
Johnson, ki je po volitvah 2020 podpiral Trumpova prizadevanja za razveljavitev poraza proti demokratu Joeju Bidnu in v njih aktivno sodeloval, je glede plakete sporočil, da mora plošča prikazovati imena uradnikov, ki so ščitili kongres, izdelana plaketa pa navaja imena organov pregona, ki so se odzvali na obleganje kongresa.
Merkley je dejal, da bo plaketa izobešena na senatni strani, dokler v dogovoru s predstavniškim domom ne najdejo ustreznejšega in vidnejšega mesta. Nekdanja predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi je za NBC dejala, da bo potrebno počakati deset mesecev, ko bo demokrat Hakeem Jefrries zavzel Johnsonov položaj, s čimer je predvidela zmago demokratov na kongresnih volitvah v novembru.
Nekdanji posebni tožilec Jack Smith, ki je vložil obtožnico proti Trumpu, je nedavno povedal zakonodajalcem, da je Trump najbolj kriv in najbolj odgovoren v zaroti za napad na kongres, saj da so zbrali dokaze brez vsakega dvoma, da je sodeloval v kriminalnem načrtu za spremembo volilnega poraza v zmago. Trump vztraja, da volitev ni izgubil, ampak da so mu demokrati zmago odvzeli s prevaro, česar pa doslej ni uspel dokazati.
8.10 Predstavniški dom ameriškega kongresa za podaljšanje zdravstvenih subvencij
Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek kljuboval republikanskemu vodstvu in z 230 glasovi proti 196 potrdil predlog zakona, ki bi podaljšal veljavnost subvencij za zdravstveno zavarovanje Američanov za tri leta. Veljavnost subvencij je sicer potekla 1. januarja.
Prepir okrog subvencij je bil glavni razlog, da so demokrati lani jeseni prekinili financiranje zvezne vlade Donalda Trumpa, saj v njegovem proračunskem zakonu podaljšanje ni bilo predvideno. Premije zdravstvenih zavarovanj za okrog 22 milijonov Američanov so se v začetku leta več kot podvojile, na primer s 500 na 1000 dolarjev na mesec za posameznika.
Demokrati nameravajo s tem vprašanjem novembra letos nastopiti na kongresnih volitvah, 17 republikancev iz predstavniškega doma pa je ugotovilo, da brez podpore podaljšanju subvencij nimajo veliko možnosti za nov mandat in so kljubovali predsedniku predstavniškega doma Miku Johnsonu, ki je proti subvencijam, poroča televizija NBC.
Predlog zakona čaka težka pot do potrditve, saj mora podobno storiti še senat, kjer republikanci pripravljajo drugačno različico predloga za pomiritev razburjenih volivcev.
Republikansko vodstvo senata je že sporočilo, da predloga predstavniškega doma ne bodo potrdili, trenutno pa potekajo pogajanja med demokrati in republikanci o alternativi, čeprav pa podrobnosti niso znane.
7.50 ZDA bodo po Trumpovih besedah začele kopenske napade na kartele
"Kartele bomo zdaj začeli napadati na kopnem. Karteli vodijo Mehiko. Zelo, zelo žalostno je gledati, kaj se je zgodilo v tej državi. Karteli jo vodijo in vsako leto v naši državi ubijejo od 250 tisoč do 300 tisoč ljudi," je Trump dejal v pogovoru za televizijo Fox News.
Predsednikove izjave prihajajo po ameriškem napadu na Venezuelo pretekli konec tedna, v katerem so v Caracasu zajeli tudi venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. V okviru kampanje boja proti mamilarskim kartelom so ZDA od septembra ubile tudi več kot sto ljudi v napadih na ladje, ki so domnevno prevažale droge, tarča so bila tudi že venezuelska pristanišča.
Stopnjevanje napetosti
Napadi v Mehiki bi še bolj zaostrili napetosti v regiji. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je v ponedeljek dejala, da Ameriki –Severna in Južna – ne pripadata nobeni velesili. Trump je v nedeljo pozval mehiško voditeljico, naj mu dovoli poslati ameriške vojake v boj proti kartelom v Mehiki, kar je po njegovih besedah zavrnila.
Medtem se je kolumbijski predsednik Gustavo Petro s Trumpom dogovoril za "skupni ukrep" proti gverilcem, ki tihotapijo kokain, na meji z Venezuelo, je v četrtek sporočil kolumbijski notranji minister Armando Benedetti. Voditelja sta se v sredo prvič po ameriškem napadu na Venezuelo pogovarjala po telefonu, potem ko je Trump z vojaško akcijo zagrozil tudi Kolumbiji.
Trump in Petro sta se po navedbah Benedettija zavezala k skupnim ukrepom proti zadnji večji kolumbijski oboroženi gverilski skupini Nacionalni osvobodilni vojski (ELN). Kolumbija jo obtožuje napadov in ugrabitev kolumbijskih vojakov ter umikov v zaledne baze v Venezueli.
Petro je Trumpa prosil, naj "pomaga močno udariti po ELN na meji z Venezuelo", saj je po mnenju kolumbijskega voditelja treba gverilce napasti tako v njihovem zaledju kot tudi na kolumbijskih tleh, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kolumbija in Venezuela si sicer delita kar 2.200 kilometrov dolgo mejo, kjer se različne oborožene skupine borijo za nadzor nad dobičkom od trgovine z drogami, nezakonitega rudarjenja in tihotapljenja. Petro je kljub ostrim izmenjavam med voditeljema v zadnjih dneh, v katerih ga je Trump označil za preprodajalca drog, sprejel njegovo povabilo na srečanje v Washingtonu.
Pozneje v četrtek je vodja ločene uporniške skupine na sestanek pozval druge gverilske poveljnike, na katerem bodo razpravljali o ameriški odstranitvi Madura.
"Vemo, da smo imeli v preteklosti nesoglasja, /.../ ampak danes imamo skupnega sovražnika (ZDA)," je dejal Ivan Mordisco, vodja razpuščenega oboroženega gibanja Farc, ki naj bi prav tako imelo baze v Venezueli.
"Nujno vas vabimo na vrh uporniških poveljnikov iz Kolumbije in celotne Amerike (obeh celin, op. STA)," je Mordisco navedel v videoposnetku, poslanem medijem. Dodal je, da bi morale rivalske uporniške skupine sodelovati proti "vsem oblikam imperialistične agresije" ter "ustvariti veliko uporniško fronto, da preženejo sovražnike".
7.30 Predstavnika Danske in Grenlandije zaradi groženj ZDA na pogovoru v Beli hiši
Veleposlanik Danske Jesper Moller Sorensen in predstavnik Grenlandije v Washingtonu Jacob Isbosethsen sta se v četrtek sestala s predstavniki ameriškega sveta za nacionalno varnost. Državni sekretar ZDA Marco Rubio pa naj bi se prihodnji teden sestal s kolegoma iz Danske in z Grenlandije za pogovor o ozemeljskih težnjah predsednika Donalda Trumpa.
Asked by @ryanobles if Greenland is for sale, Greenland Rep Jacob Isbosethsen said: "Greenland is not for sale." pic.twitter.com/tGqCcNJIN9
— Frank Thorp V (@frankthorp) January 8, 2026
Podrobnosti sestanka na svetu za nacionalno varnost niso znane, predstavnika Danske in Grenlandije pa sta se ta teden že sestala z ameriškimi kongresniki in jih prosila za pomoč pri odvračanju Trumpove grožnje, poroča televizija CBS.
"V letu 2026 nas čaka veliko dela. Grenlandija, ali prevzem Grenlandije ali nakup Grenlandije, ne bi smela biti na tem seznamu. To ne bi smela biti obsesija na najvišjih ravneh te vlade," je v četrtek v senatu dejala republikanka z Aljaske Lisa Murkowski, ki je dodala, da je retorika vlade zelo skrb vzbujajoča.
Trump je v pogovoru za New York Times dejal, da mora imeti Grenlandijo v lasti, ker to ni isto kot na primer najem. Uveljavljanje dolgoletnega sporazuma, ki ZDA daje široko svobodo pri uporabi Grenlandije za vojaške postojanke, za Trumpa ni dovolj.
"Mislim, da vam lastništvo daje nekaj, česar ne morete doseči z najemom ali pogodbo. Lastništvo vam daje stvari in elemente, ki jih ne morete dobiti samo s podpisom dokumenta," je med drugim dejal, ko je vztrajal, da ZDA potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti. ZDA imajo na Grenlandiji vojaško oporišče.
