Ponedeljek, 12. 1. 2026, 21.04
16 ur, 34 minut
Protesti v Iranu
V Iranu naj bi umrlo že več kot 600 protestnikov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,54
Protesti so Iran zajeli pred dvema tednoma zaradi poglabljajoče se gospodarske krize in strmega padca iranskega riala.
V množičnih protestih in nemirih v Iranu je umrlo najmanj 648 protestnikov, je danes sporočila nevladna organizacija Iran Human Rights (IHR). Po nekaterih ocenah naj bi bilo sicer ubitih že več tisoč ljudi, a takšna poročila zelo težko potrdijo zaradi večdnevne blokade interneta, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnili v IHR.
"Mednarodna skupnost ima dolžnost, da civilne protestnike zaščiti pred množičnim ubijanjem Islamske republike," je izjavil direktor IHR Mahmud Amiri Mogadam.
Nevladna organizacija s sedežem na Norveškem je pojasnila, da je potrdila smrti 648 protestnikov. Ob tem je dodala, da naj bi po nekaterih ocenah v protestih lahko umrlo že več kot 6 tisoč ljudi. A zaradi skoraj štiridnevne blokade interneta, ki so jo po državi uvedle iranske oblasti, izjemno težko neodvisno potrdijo poročila o smrtnih žrtvah.
V Iranu po pozivu oblasti tudi provladni shodi
Po dveh tednih množičnih protestov in nemirov zaradi vedno večje gospodarske krize so iranske oblasti danes Irance pozvale k udeležbi na provladnih shodih. Na trgu v prestolnici se je zbralo več tisoč ljudi z državnimi zastavami, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP prikazala državna televizija, medtem ko je internet v državi blokiran.
Današnji provladni shod v Iranu
Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v nagovoru zbrani množici v Teheranu dejal, da se Iran med drugim trenutno bori tako proti ZDA in Izraelu kot proti teroristom, pri čemer je za teroriste označil protestnike. Provladne shode je pozdravil ajatola Ali Hamenej.
Iran po grožnjah ZDA: Vojne si ne želimo, a smo nanjo pripravljeni
Iran si ne želi vojne, a je nanjo popolnoma pripravljen, je danes v luči groženj ZDA z vojaškim posredovanjem zaradi zatiranja protestov izjavil iranski zunanji minister Abas Aragči. Dodal je, da je Teheran pripravljen tudi na pogajanja. Iransko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da ima z ameriškim odposlancem odprt kanal za komunikacijo.
"Islamska republika Iran ne želi vojne, vendar je popolnoma pripravljena nanjo. Prav tako smo pripravljeni na pogajanja, vendar morajo biti ta pogajanja poštena, z enakimi pravicami in temelji na medsebojnem spoštovanju," je na novinarski konferenci veleposlanikov v Teheranu povedal Aragči.
Trump: Iran se želi pogajati
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da so ga iranski voditelji poklicali in da se "želijo pogajati".
ZDA so z intervencijo zagrozile zaradi uboja protestnikov v Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo dejal, da so ga iranski voditelji poklicali in da se "želijo pogajati", a dodal, da bodo ZDA "morda morale ukrepati pred srečanjem". Kaj načrtujejo, ni pojasnil, je pa dejal, da preučujejo več možnosti.
Poleg vojaškega napada bi drugi pristopi ameriškega posredovanja lahko vključevali krepitev protivladnih virov na spletu, uporabo kibernetskega orožja proti iranski vojski ali uvedbo dodatnih sankcij, pa so uradniki povedali za Wall Street Journal.
Trump je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede pomoči Irancem v luči blokade dostopa do interneta dejal, da razmišljajo o uporabi satelitskih komunikacijskih sistemov Starlink, ki so v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, ki ga bo v zvezi s tem tudi kontaktiral. Predsednik ZDA je v zadnjih dneh večkrat opozoril Teheran zaradi zatiranja protestnikov. "Dal sem jim vedeti, da če bodo začeli ubijati ljudi, kar po navadi počnejo med svojimi izgredi, (...) jih bomo zelo močno udarili," je dejal v četrtkovi epizodi podkasta The Hugh Hewitt Show.
Iranske oblasti medtem ne popuščajo in krepijo nasilje nad protestniki. Predsednik iranskega parlamenta je v nedeljo opozoril, da se bodo odločno odzvali na morebitno vojaško posredovanje, v primeru napada ZDA bi legitimne tarče za Iran postala tako ameriška vojaška oporišča v regiji kot Izrael, še poroča BBC.
Kallas pripravljena predlagati nove sankcije proti Teheranu
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je za nedeljsko izdajo nemškega časnika Die Welt dejala, da je pripravljena predlagati nove sankcije EU proti Iranu kot odgovor na nasilno zatiranje protestnikov. Nasilje je danes obsodil tudi nemški kancler Friedrich Merz in ga označil za znak šibkosti.
Kallas je za Die Welt dejala, da je pripravljena predlagati nove sankcije proti Iranu kot odgovor na zatiranje protestnikov. Po njenih besedah Iranci tvegajo vse, da bi se njihov glas slišal, in da ima režim dolgo zgodovino zatiranja protestov. EU je v preteklosti že uvedla obsežne sankcije proti Teheranu, in sicer proti tistim, ki so odgovorni za kršitve človekovih pravic, dejavnosti širjenja jedrskega orožja in podporo Rusiji v vojni v Ukrajini.
Po podatkih nemške tiskovne agencije DPA se bodo nove sankcije unije najverjetneje najprej osredotočile na ukrepe proti posameznikom, odgovornim za nasilje nad protestniki, med katerimi so lahko tudi ministri. Ti ukrepi bi lahko vključevali prepoved potovanja v EU in zamrznitev premoženja.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je pred tem v nedeljo na omrežju X izrazila podporo udeležencem protestov. "Evropa podpira iransko ljudstvo v njegovem legitimnem boju za svobodo," je zapisala in dodala, da v Bruslju razmere in stopnjevanje nasilja nad protestniki pozorno spremljajo. Zatiranje protestnikov je med današnjim obiskom Indije obsodil tudi nemški kancler Friedrich Merz. "Nasilje ni izraz moči, ampak znak šibkosti. To nasilje se mora končati," je nadaljeval ter dodal, da gre za nesorazmeren in brutalen odziv iranskih oblasti na proteste.
Nasilje, ustrahovanje in samovoljna pridržanja mirnih protestnikov v Iranu ostro obsoja tudi Slovenija, je na omrežju X sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Ob tem je poudarilo, da mora o prihodnosti Irana mirno odločati iranski narod sam. Kot so dodali, mora odločanje o prihodnosti te države potekati skozi dialog, ki prispeva k stabilnosti v regiji, in v skladu z mednarodnim pravom. Ministrstvo je še poudarilo, da je temeljne človekove svoboščine treba spoštovati.
Sin strmoglavljenega iranskega šaha pripravljen na vrnitev v Iran
Sin strmoglavljenega iranskega šaha Reza Pahlavija, ki živi v ZDA, je v nedeljo znova izrazil pripravljenost, da se vrne v Iran in vodi prehod k demokratični vladi. V Londonu, Parizu in Istanbulu so medtem potekale demonstracije v podporo protestnikom v Iranu, poročajo tuje tiskovne agencije.
Pahlavi je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News dejal, da se je pripravljen ob prvi priložnosti vrniti v Iran in voditi prehod k demokratični vladi. "Moja naloga je voditi ta prehod, da se zagotovi, da ne bo nič spregledano, da bodo ljudje v popolni preglednosti imeli priložnost svobodno izvoliti svoje voditelje in odločati o svoji prihodnosti," je dodal. Na družbenih omrežjih pa je Pahlavi pozval iranske državne uslužbence in varnostne sile, naj se pridružijo protestnemu gibanju v islamski republiki, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V več mestih so medtem potekale demonstracije v podporo protestnikom v Iranu. Protestov v Londonu, ki so najprej potekali pred iranskim veleposlaništvom, kasneje pa pred rezidenco britanskega premierja, se je po poročanju AFP udeležilo več tisoč ljudi. Protestniki so med drugim nosili trobojnice iz časa pred iransko revolucijo leta 1979. Te so vihteli tudi v Parizu, kjer je več kot 2 tisoč ljudi protestiralo ob vzklikih: "Ne teroristični islamski republiki". Policija jim ni dovolila, da bi se približali iranskemu veleposlaništvu. V Istanbulu so se na shodu v podporo iranskim protestnikom zbrali kljub dežju, policija pa udeležencem ni dovolila, da bi se približali zgradbi konzulata.
